promet
Petek, 30. 6. 2017, 7.15
6 let, 6 mesecev
Vozimo pametno: Se zavedate, kako hitro je lahko prehitro?
Ura v prometu: prehitevanje po desni in veliko prehitro v rdečo luč #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,50
8
S kamero smo se spet zapeljali na naše ceste. Vsak voznik naj pri sebi razmisli o tem, kar bo videl na posnetkih. Jasno je, zakaj je prav neprilagojena hitrost ena največjih varnostnih težav na naših cestah. Smo res tako "dobri" voznik, da se ne zavedamo, da zavorna pot in reakcije potrebujejo svoj prostor in čas. Če bi v tistem trenutku na prehod stopil pešec …
Hitrost kot dejavnik tveganja za nesrečo zaradi pogostih napak voznikov
Podatki Agencije za varnost prometa kažejo, da je bilo vozniško neobvladovanje hitrosti lani v kar 32 odstotkih vzrok smrtnih žrtev na naših cestah. Prehitri vozniki – med njihove ključne grehe spadajo precenjevanje sposobnosti, neustrezno predvidevanje zavorne poti in nevarnosti, neustrezno zaviranje in tudi obvladovanje nestabilnega vozila ob izgubi oprijema – so v letu 2016 povzročili 3.371 prometnih nesreč oziroma kar 19 odstotkov vseh prometnih nesreč na našem asfaltu. Neprilagojena hitrost je glede na analizo vzrokov za nesreče pogosto povezana tudi z nekaterimi drugimi vzroki za tveganje, kot so nepravilna stran oziroma smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti.
O hitrosti na naših cestah nenehno in z bornim uspehom poročamo mediji, politiki, države institucije, avtošole, civilna združenja in seveda policisti. Ob neprepričljivi zlati sredini, ki se še drži omejitev, in manjšinskih "zaviralcih" prometa na naših cestah prevladujejo prehitri vozniki (z izrazom voznik zakon opredeljuje oba spola).
Ura v prometu: pet najnevarnejših kolesarskih napak v Ljubljani
Video: Smo res tako dobri vozniki, da se lahko vozimo prehitro?
Dejstvo je, da je na slovenskih cestah še vedno veliko preveč žrtev, ki so posledica neprimerne hitrosti. Človeku, ki se ob polni zavesti v naselje pripelje enkrat hitreje od predpisane hitrosti, težko pomaga vsa preventiva, če se ne zaveda, da lahko s svojim početjem nekomu vzame življenje. Samo poglejte si izredno nevarno ravnanje voznika v videu, ki je po levi strani pridrvel v rdečo luč. To ni napak, temveč zavestno tveganje kot pri ruski ruleti. Predstavljate si, da bi pešec ob semaforju v tistem trenutku spotil na prehod.
Da se takih tveganj, poveznih s hitrostjo in objestnostjo, premalo zavedamo, potrjujejo posnetki naše kamere med kratkim avtomobilskim sprehodom po ljubljanski okolici. S tempomatom smo izbrali največje dovoljene hitrosti na posameznih odsekih in spremljali množico voznikov, ki je dirjala mimo nas. Pa še nekaj primerov nepravilnega ravnanja, tudi zelo nevarnega, smo posneli.
Vozniki, ki imajo visoko mnenje o svojem vozniškem znanju, menijo, da se lahko rešijo iz vsake, še tako kočljive situacije na cesti. Vožnja jim ne povzroča nikakršnih skrbi, vozijo hitro, radi prehitevajo, v vožnji pa vidijo in iščejo predvsem sprostitev ter užitek. Pogosto vozijo z večjo hitrostjo od dovoljene, ker menijo, da se morajo omejitev in predpisov držati manj izkušeni vozniki z manj znanja.
Ne pozabite, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro kar 85-odstotna
Na cesto se nismo podali v vlogi sodnika ali policista, pač pa z namenom, da si nastavimo ogledalo. Kaj lahko vsak od nas voznikov vsak dan s človeško odgovornostjo naredi za prometno varnost? Ne pozabite, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 kilometrov na uro pa se zmanjša na manj kot deset odstotkov. Ne pozabite, da sama anatomija človeškega telesa ni prilagojena hitrostim, višjim od 15 kilometrov na uro.
Ko se zadeve zapletejo, lahko vsak dodatni meter zavorne poti pomeni ločnico med življenjem in smrtjo. Pustite si prostor in vprašajte sami sebe, ali ste res tako dober voznik, da boste enako suvereno, kot pohodite plin, pohodili tudi zavoro in znali obvoziti oviro, rešiti izgubo oprijema v nepreglednem ovinku in "ujeli" drseči avtomobil, ki bo prestopil mejo fizike. Dejstvo, ki ga ne more zanikati nihče, je, da bi z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja resnosti poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo.
Kaj je to neprimerna hitrost?
Voznikom je dobro poznan pojem prekoračena hitrost. Vemo, da na avtocesti lahko vozimo do 130 kilometrov na uro, v naselju 50, zunaj naselja 90, sicer pa veljajo prometni znaki. Manj se zavedamo pojma neprimerna hitrost, tudi zato, ker se te ne meri. Lahko je manjša od tiste, ki jo določa znak za omejitev, vendar vseeno lahko pripelje do prometne nezgode. Na avtocesti na primer policisti ne oglobijo voznika, ki v nemogočih razmerah, na primer v gosti megli ali pa v hudem nalivu, vozil z neprimerno in celo nevarno hitrostjo 90 ali 100 kilometrov na uro.
Vozniki, ki imajo visoko mnenje o svojem vozniškem znanju, menijo, da se lahko rešijo iz vsake, še tako kočljive situacije na cesti. Vožnja jim ne povzroča nikakršnih skrbi, vozijo hitro, radi prehitevajo, v vožnji pa vidijo in iščejo predvsem sprostitev ter užitek. Pogosto vozijo z večjo hitrostjo od dovoljene, ker menijo, da se morajo omejitev in predpisov držati manj izkušeni vozniki z manj znanja.
Neupoštevanje tako imenovanih manj vrednih prometnih znakov
Prometni znaki, ki opozarjajo ali obveščajo o delu na cesti, možnosti zastojev v kolonah, bližino predorov, območje megle, divjadi itd., so na prvi pogled manj vredni znaki. Za seboj ne potegnejo nikakršne globe, če jih voznik spregleda oziroma se nanje ne odzove z ustreznim zmanjšanjem hitrosti.
Na takšnih odsekih se ravnanje cestnih dirkačev in večine preostalih voznikov povsem izenači. Oboji namreč brezbrižno drvijo naprej, kot da jih znaki za nevarnost ali obvestila ne zadevajo. Več discipline lahko zaznavamo v bližini šol in na območjih, kjer se na cesti lahko znajdejo otroci. Težava je v tem, da v množici ozaveščenih voznikov vse pokvari že en sam neprevidnež, ki preceni zavorno pot, slabo predvideva ali pa jezdi na adrenalinu in egu svojih "konjev".
Video: NE PREHITEVAJ ŽIVLJENJA. HITROST UBIJA!
Agencija za varnost prometa tudi letos v sodelovanju z Darsom in policijo nadaljuje nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki poteka pod sloganom Ne prehitevaj življenja. Hitrost ubija!. Igor Velov, direktor agencije, pravi, da si želi spodbuditi voznike k razmišljanju o napakah, ki se nam vsem dogajajo na cestah. Glede hitrosti pravi, da si ne želi nepretočnih cest, temveč zgolj umiritev prometnih tokov do te mere, da je mogoče še preprečiti nesrečo: "Vsi, ki delamo na področju prometne varnosti, si zato prizadevamo za umiritev hitrosti v cestnem prometu do te mere, da bo še zagotavljala normalno mobilnost prometnih tokov, obenem pa varno udeležbo v prometu za vse udeležence."
Policija: V lepem vremenu vozniki vozijo bolj drzno
Policisti opozarjajo, da so višje povprečne hitrosti značilne predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti dobre. Vozniki lahko zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen občutek varnosti, pogosto tudi precenijo svoje sposobnosti, zaradi česar vozijo hitreje in bolj agresivno. Obenem je v lepem in toplem vremenu, tj. spomladi in poleti, promet gostejši, poleg voznikov osebnih in tovornih vozil pa je na cestah tudi veliko pešcev, kolesarjev, voznikov motornih koles in koles z motorjem, kmetijske mehanizacije idr., kar dodatno negativno vpliva na prometno varnost. Ključno pravilo pri prometni policiji je, da moramo vozniki prilagoditi hitrost svoje vožnje veljavnim omejitvam, svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter razmeram na cesti.
Na tej povezavi preverite, kako zelo nevarne prekrške na naših cestah obravnavajo prometni policisti.
Ste vedeli, da …
… bi vožnja znotraj hitrostnih omejitev lahko na evropskih cestah rešila na tisoče življenj? Že če bi povprečno hitrost v naseljih zmanjšali samo za en kilometer na uro, bi se število prometnih nesreč zmanjšalo za približno štiri odstotke. Znižanje povprečne hitrosti za en kilometer na uro zunaj naselja bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno dva odstotka.
Slabo predvidevanje mogočih dogodkov
Primeri predvidevanja med vožnjo v avtošolah se začenjajo z žogo, za katero bo na cesto stekel otrok, s kolesarjem, ki ne bo zapeljal čez lužo, ampak zavil levo, in z voznikom v ustavljenem vozilu, ki bo odprl vrata. Že pred 50 leti so inštruktorji od kandidatov za voznike zahtevali določeno ravnanje zaradi mogočega, predvidenega dogodka.
Vožnja mimo stoječega avtobusa je potekala takole.
Razmišljanje: na cesto lahko izpred avtobusa skoči pešec.
Ravnanje: voznik za vsak primer postavi desno nogo nad stopalko zavore.
Učinek: hitrost se s popuščanjem plina malo zmanjša (ker voznik ne zavira, ni nevarnosti naleta od zadaj). Če se predvideni dogodek res zgodi, voznik ne bo presenečen, njegov reakcijski čas bo znatno krajši, aktiviranje zavornega sistema pa hitrejše, ker bo desna noga že nad pravo stopalko in celotna pot ustavljanja krajša.
Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na varnostni razdalji. Ta ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah.
Varnostna razdalja
Nekatera vozila so opremljena s podatkom o času, ki ga pri trenutni hitrosti prevozimo na razdalji do vozila pred nami.
Varnostna razdalja je pomemben element vožnje, neposredno povezan s hitrostjo. Zakonodaja je zadevo uredila z mednarodno uveljavljenim pojmom dveh sekund. Razdalja, ki jo pri tej hitrosti vozilo prevozi v dveh sekundah, je povsem primerna za povprečne reakcijske čase povprečnih voznikov v povprečnih prometnih razmerah. Upoštevati jo mora tudi voznik z dobrimi refleksi, saj nekdo za njim morda potrebuje dalj časa, da zazna nevarnost in se ustrezno odzove. V kolonah se zato dogaja učinek domin, kar je zelo prijazen izraz za kup razbite pločevine na primer na avtocesti.
Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na varnostni razdalji. Ta ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah.
Pri hitrosti sto kilometrov na uro je varnostna razdalja tako vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa znaša minimalno 72 metrov.
Infografika: Vpliv neprilagojene hitrost na slovenskih cestah
8