Četrtek, 10. 1. 2019, 13.16
5 let, 3 mesece
Lani na cestah v Sloveniji umrlo 92 ljudi, predlani 104
Slovenci in promet: vse več je nesreč, kakšni bodo ukrepi? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,75
17
Slovenske ceste statistično še niso bile nikoli tako varne, a številni prekrški, brezbrižnost voznikov in pomanjkljiva infrastruktura vsak četrti dan še vedno vzamejo najmanj eno življenje. Kljub manjšemu število umrlih in poškodovanih je število nesreč lani naraslo.
Lani je na slovenskih cestah umrlo 92 ljudi, kar je dvanajst manj kot leta 2017. Statistika prometne varnosti pa ni nekaj samoumevnega in delo na tem področju je potrebno še naprej, poudarja direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov. Letos je, na primer, na cestah umrlo pet ljudi, lani v tem obdobju nihče. Gre pa za krajše statistično obdobje in vsako leto - lani je bil tak september - se na cestah zgodijo črni dnevi.
Za boljšo infrastrukturo in hitrejše prekrškovne postopke
"Letos želimo biti bolj ambiciozni pri načrtovanju in obnovi cestne infrastrukture. Določene standarde, ki veljajo za avtoceste, bi radi vzpostavili tudi na vzporednih regionalnih cestah. Pogosto določene učinkovite rešitve niso drage. Želeli bi si poenostaviti prekrškovne postopke, ki so v Sloveniji zelo zapleteni. Če policija prekrškov ne more obdelati, je tudi nadzor slabši. Prav tako želimo okrepiti preventivne aktivnosti, še posebej pri starejših voznikih in na področju nepravilne uporabe telefona," napoveduje Velov.
"Naše delo se ne sme ustaviti. Vsaka smrtna žrtev v statistiki pomeni eno osebo s sorodniki in njihovo tragično zgodbo," pravi direktor AVP Igor Velov (levo).
Vsak dan 93 voznikov nepripetih
Lani so policisti obravnavali 18 tisoč prometnih nesreč, a še vedno 435 več kot predlani. Toliko nesreč na slovenskih cestah ni bilo že od leta 2014. Število huje poškodovanih – bilo jih je več kot 900 – se je lani kljub temu znižalo za slabih deset odstotkov.
Poleg vzrokov, kot je neprilagojena hitrost, v oči bode neuporaba varnostnega pasu. Policisti so lani ujeli kar 34 tisoč nepripetih voznikov, torej v povprečju 93 vsak dan. Tudi podatek, da sta le dva od osmih umrlih kolesarjev uporabljala varnostno čelado, je zelo zgovoren.
Policisti so se lani odločili za 300 tisoč represivnih ukrepov. Kaznovali so 92 tisoč prehitrih voznikov, 12 tisoč vinjenih, 34 tisoč nepripetih, 22 tisoč jih je med vožnjo nepravilno uporabljajo telefon …
Stopnja vinjenosti pri žrtvah raste iz leta v leto
"Največ prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami je bilo ob sobotah, statistično kritični so tudi torki in petki. Nesreče so se najpogosteje zgodile po službi," pravi Ivan Kapun s prometne policije v Ljubljani.
Kapun na drugi strani poudarja zniževanje alkoholiziranosti pri udeležbi v najhujših nesrečah. Z alkoholom je bilo lani povezanih 22 smrtnih žrtev, v prejšnjih letih je bilo takih primerov za tretjino. Toda med temi žrtvami je na drugi strani močno zrasla stopnja vinjenosti, kar po besedah Kapuna in Velova kaže tudi na širšo težavo v družbi.
Primerjalni podatki iz prejšnjih let povedo, da je leta 1990 na slovenskih cestah umrlo več kot 500 ljudi, prav tako leta 1994, nato se je število smrti postopoma zmanjševalo in leta 2001 prvič padlo pod 300. Leta 2009, po dograditvi avtocestnega križa in uvedbi vinjet, je bilo prvič manj kot 200 smrtnih žrtev, lani pa prvič manj kot sto.
"Naš cilj mora biti kar najmanjše mogoče število žrtev zaradi prometa, pri čemer so nam lahko za vzgled države, kot so Švedska, kjer imajo le 25 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, zelo dobre rezultate pri varnosti v prometu pa dosegajo tudi v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v Estoniji," so na temo prometne varnosti v Sloveniji sporočili s pristojnega infrastrukturnega ministrstva.
17