Na cestah Evropske unije vsak dan umre 70 ljudi. Lahko stanje izboljša šele represija?

Kako izboljšati prometno varnost na slovenski cestah? Z represijo, boljšo infrastrukturo, preventivo? Foto: DARS/zajem zaslona

Skrb vzbujajoči podatki pred vrhunci poletne turistične sezone

Varnost v prometu je iz vidika umrlih na cestah – lani je v državah Evropske unije vsak dan v povprečju umrlo 70 ljudi – skrb vzbujajoča in predvsem znatno zaostaja za cilji EU do leta 2020.

Potem ko je Slovenija leta 2015 od Evrope dobila priznanje za napredek pri prometni varnosti, se je stanje na slovenskih cestah v zadnjih dveh letih poslabšalo. Tudi letos je do sredine junija na slovenskih cestah že umrlo 54 ljudi (lani v enakem obdobju 58), kažejo podatki slovenske policije. S prihodom turistične sezone pristojne v Sloveniji čakajo prometno najbolj obremenjeni in zato tudi morebitno nevarni meseci.

Varnost na cestahv EU mocno zaostaja za sprejetimi cilji do leta 2020 @SiolNEWS @SiolAVTOMOTO pic.twitter.com/1orprDJBSH

— Gregor Pavsic (@GregorPavsic) June 23, 2017

Evropa zaostaja za načrti, pod povprečjem EU tudi Slovenija

"V zadnjih šestih letih je 15 držav EU število žrtev na cestah zmanjšalo, v enakem številu držav pa se je število žrtev tudi povečalo. Lani se je število umrlih na ravni EU zmanjšalo le za dva odstotka. Leta 2013 se je trend izboljševanja varnosti ustavil. Če bi želeli ujeti cilj, bi se moral izboljšati za 6,7 odstotka. Nekaterim državam bo število žrtev uspelo prepoloviti, med temi izpostavljam predvsem Portugalsko, Grčijo, Latvijo in Norveško," je ob obisku Ljubljane povedal Antonio Avenoso, predsednik Evropskega sveta za varnost v prometu.

Medtem ko se je število umrlih v šestih letih v EU zmanjšalo v povprečju za 19 odstotkov, je Slovenija dosegla le šestodstotno izboljševanje.

Na avtocestah so dokaj pogosti tudi naleti tovornjakov, ki so posledica predvsem premalo zbranih voznikov.

Je Švici prometno varnost uspelo izboljšati s kaznimi?

Letos je enako nagrado, kot jo je pred dvema letoma prejela Slovenija, dobila Švica. Na njihovih cestah je lani število umrlih padlo za 15 odstotkov, od leta 2010 pa kar za 34 odstotkov. Švica ima danes najnižjo stopnjo umrljivosti na cestah na milijon prebivalcev, to je 26 žrtev na milijon prebivalcev. V Sloveniji ta številka znaša okrog 60 žrtev na milijon prebivalcev.

Švica je pred leti uvedla program Via Secura, na njihovih cestah grozijo precej visoke denarne in zaporne kazni (vožnja pod vplivom alkohola), precej hitro lahko voznik tudi vsaj začasno izgubi vozniško dovoljenje. Ob avtocestah so prikazovalniki števila voznikov, ki so v tem letu zaradi različnih prekrškov že ostali brez vozniškega dovoljenja. Višje denarne kazni so odvisne od premoženja voznika.

Ali torej Švica kot država, ki je najbolj napredovala pri zmanjševanju žrtev cest, z represijo svetuje tudi drugim članicam EU?

Država želi povečati število policistov ob cestah. Že zgolj njihova prisotnost umirja promet, meni državni sekretar Boštjan Šefic. Foto: Jure Gregorčič

"Represija v Sloveniji ne bo ključna, je pa pomembna …"

"Represija vsekakor ni ključna, je pa pomembna. Veliko šteje že prisotnost policistov ob cestah. Slovenija ima danes približno 900 policistov manj kot leta 2010. Želimo jih več in z njimi okrepiti tudi avtocestne enote. To bi bilo zelo pomembno. Obenem bi želeli poenostaviti upravne prekrškovne postopke, s katerimi so zdaj obremenjeni policisti na posameznih enotah. Brez teh obremenitev bi se lahko bolj posvečali nadzoru prometa. Žal v kratkem roku teh sprememb ne moremo pričakovati. Na koncu so ključni predvsem vozniki, ki se morajo zavedati svoje odgovornosti na cesti," pravi Boštjan Šefic, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve.

Navade voznikov se spreminjajo počasneje od želja pristojnih organov

Nizozemska je na primer država, ki je izboljšanje prometne varnosti dosegla z večjim nadzorom, pogostejšo prisotnostjo policije ob cestah in tudi učinkovitejšim kaznovanjem manjših prometnih prekrškov. V Sloveniji so pristojni organi za varnost prometa v zadnjem obdobju izpeljali več preventivnih akcij in med ključnimi dejavniki za najhujše nesreče izpostavljali uporabo telefona med vožnjo, prekomerno hitrost in vožnjo pod vplivom alkohola oziroma nedovoljenih drog.

"Voznikov ne razumem. Čeprav smo izpeljali veliko preventivnih akcij, svojih navad ne spreminjajo, kot bi si sami želeli. Pred 20 leti je bilo normalno, da si papirček vrgel na tla. Kdor bi to storil danes, bi ga okolica obsojala. Enako moramo doseči tudi v prometu. V javnosti mora biti ničelna toleranca za težje prekrške," meni Igor Velov, direktor agencije za varnost prometa v Sloveniji.

Poleti so slovenske ceste najbolj obremenjene, to pa povečuje tudi možnost nesreč. Foto: Gregor Pavšič

Kakšni bodo kratkoročni konkretni ukrepi?

Konkretnih kratkoročnih predlogov je malo. Država je letos uredila registracijo mopedov in obveznega nošenja čelad za vse motoriste ter kolesarje do 18. leta, je na srečanju v Ljubljani povedal infrastrukturni minister Peter Gašperšič. Poudaril je, da ima prometna varnost trenutno prvo prioriteto med nalogami njegovega ministrstva.

"Upam, da bomo lahko pilotni projekt sektorskega merjenja hitrosti s Trojan implementirali tudi na druge dele slovenskih avtocest," je na temo prometne varnosti še napovedal Šefic.