promet
Torek, 15. 5. 2018, 5.30
6 let, 2 meseca
S kolesom po ulicah Ljubljane
To so kolesarski šoki na ulicah Ljubljane #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,83
11
Kolesarji po Ljubljani delajo številne prometne prekrške, a so tudi sami žrtve zastarele infrastrukture, pomanjkanja prostora in vozil, ki segajo v njihov prometni prostor. Kolesarji v Sloveniji spadajo med najbolj ranljive skupine udeležencev v prometu.
Video – Kaj vse čaka kolesarja med vožnjo po Ljubljani
To je bila pred Tivolijem nekoč cestna oznaka za spremembo smeri kolesarske steze, ki tam pelje skozi park.
Zbledele oznake, luknjast asfalt in kolesarji brez čelad
V tednu, ko je policija začela 14-dnevni poostren nadzor nad kolesarji v prometu, smo tudi sami sedli na kolo in dve uri kolesarili po ulicah Ljubljane. Pri tem smo ugotovili, da le majhen delež kolesarjev uporablja čelado in da jih kljub izboljšanju stanja še vedno veliko vozi v nasprotno smer.
Tudi infrastruktura je marsikje precej slaba. Oznake na tleh za kolesarke steze so lahko povsem zbledele, cestna podlaga je valovita in polna lukenj. Na kolesarko stezo zaidejo tudi pešci in na njih parkirajo vozniki avtomobilov. Marsikje je torej Ljubljana do kolesarjev neprijazno mesto.
Po deževju so kolesarske steze polne luž.
Predvsem v središču mesta so kolesarske steze v Ljubljani pogosto zasedene z avtomobili.
Vsak deseti umrli na slovenskih cestah je bil lani kolesar
To se nam zdi pomembno, ko pristojni organi v Sloveniji navajajo prometno statistiko kolesarjev. V letu 2017 je bil delež kolesarjev med vsemi udeleženimi v prometnih nesrečah 6,8-odsoten, med smrtnimi žrtvami pa je bilo kolesarjev 11 odstotkov.
V preteklem letu je bilo na slovenskih cestah zabeleženih skupno 1.187 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, od tega je življenje izgubilo 11 kolesarjev, 189 jih je bilo huje poškodovanih, 859 pa lažje.
Pazi veja, glavo dol!
Prekolesarili smo nekatere glavne vpadnice v Ljubljani, na primer Celovško in Dunajsko cesto, ter se s kolesom zapeljali tudi proti središču mesta. Novejše ulice, predvsem Dunajska, imajo bolje urejene tudi kolesarske steze.
Že kaj hitro smo ugotovili, da predvsem na obrobju mest kolesarske steze še čakajo na preplastitev cestnih oznak. V središču mesta imajo steze rdečo podlago, nekoliko zunaj središča pa mora kolesar kar dobro spremljati potek kolesarke steze. Marsikje so oznake zelo zbledele, kolesarja presenetijo neporezane veje dreves. Zaradi pogosto luknjaste podlage so nepogrešljivih del ljubljanskih ulic tudi luknje in s tem povezane luže po deževjih. Na cesto torej nikar brez blatnikov na kolesih.
Na tem mestu je treba pošteno skloniti glavo.
Kdor hoče tu s kolesarske steze zaviti desno, bo moral biti pravi akrobat.
Avtomobili prihajajo le iz ene smeri, kolesarji pa vozijo tudi v drugo. Opozorilo na tem mestu predvsem peščem, ki morajo pred prečkanjem ceste preveriti obe smeri ceste.
Prehitevanja na enosmerni cesti niso šala
Tudi zvonec je zelo priporočljivo imeti na kolesu. Kolesarske steze so večinoma enosmerne in precej ozke. Prostor za kolesarje je precej ožji kot prostor za pešce. Ker so steze ozke in niso dvosmerne, kjer je načeloma bolj varno prehitevati, je počasnejše kolesarje težko varno obiti.
Hitrostne razlike med kolesarji so namreč precejšnje. V porastu je na primer uporaba električnih koles, s katerimi uporabniki zlahka vzdržujejo hitrost okrog 20 kilometrov na uro.
Kolesarka steza ponekod zapelje stran
Ko smo se s kolesom peljali proti Tržaški cesti, nas je steza dvakrat zapeljala stran od glavne ceste in med tamkajšnja parkirišča. Vsa Tržaška cesta torej ni obdana s pravo kolesarsko stezo. Ponekod drugje je treba s kolesom zapeljati tudi prek postajališča mestnih avtobusov, ti predvsem v središču kolesarske steze vodijo po isti površini kot avtomobili.
Na Tržaški cesti kolesarska steza zavije tudi desno med parkirišča in stranske ulice.
Kdor je lačen ali nekoga čaka, ustavi na kolesarski stezi
Predvsem v središču mesta morajo kolesarji pogosto vijugati med različnimi ovirami. Na stezi so lahko parkirani avtomobili, avtobusi turistov ali kombiji dostavnih služb. Morda je zanje prostora premalo, taki vsakdanji primeri kažejo na širšo problematiko infrastrukture.
Opozarjamo na previdnost pred prehodi za pešce pri enosmernih ulicah, kjer v nasprotno smer peljejo le kolesarji. Naleteli smo na pešce, ki so skladno s svojo navado pred prečkanjem pogledali le desno za avtomobile, levo za kolesarje pa ne in tako stopili naravnost pred naše kolo.
Opazovanje kolesarjev, ki so ga v lanskem letu izvedli na Agenciji za varnost prometa (AVP), je pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške pa napravi približno četrtina kolesarjev. Med najpogostejšimi kršitvami so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja v rdečo luč na semaforju, tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa.
Analiza varnosti in udeležbe kolesarjev v prometnih nesrečah za leto 2017 je pokazala, da se velika večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev zgodi znotraj naselij (84 %).
Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev so neupoštevanje pravil o prednosti (26 %), neprilagojena hitrost (21 %) in nepravilna stran oziroma smer vožnje (16 %). Pri lažje oziroma težje poškodovanih so večinoma kolesarji sami povzročitelji prometnih nesreč, v primeru smrtnega izida pa so kolesarji odgovorni za povzročitev 36 % nesreč, kar je manj kot v primerjavi z letom poprej (62 %).
Pozitivno je, da se je v primerjavi z letom 2016 pri kolesarjih zmanjšala problematika alkoholiziranosti, in sicer se je za 24 % zmanjšalo število nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani kolesarji.
Kolesarji lahko največ sami naredimo za lastno varnost, in sicer z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov. Pomembno je, da kolo vozimo po kolesarski stezi ali poti, če kolesarske steze ni, pa vozimo po desnem robu cestišča v smeri vožnje. Pri kolesarjenju moramo upoštevati prometna pravila in predpise, ki veljajo za voznike, pravila prednosti, prometne znake ter drugo signalizacijo.
Vedno tudi poskušamo predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu, saj lahko tako preprečimo marsikateri neljubi dogodek.
Pri zavijanju v križiščih jasno nakažimo smer z rokami, se pravilno razvrstimo in upoštevamo pravila prednosti. Nikoli tudi ne vozimo v nasprotni smeri vožnje, saj nas drugi vozniki ne pričakujejo. Ponoči in v mraku pa nujno uporabimo luč, da bomo dobro vidni in prej opazni.
Ustrezno kolo in oprema kolesarja za večjo varnost
Vsak kolesar je odgovoren poskrbeti za tehnično ustreznost svojega kolesa in uporabo zaščitne opreme. Pred kolesarjenjem, še posebej spomladi pred začetkom sezone, najprej preverimo tehnično brezhibnost kolesa. Kolo mora imeti:
- brezhibno sprednjo in zadnjo zavoro,
- belo luč spredaj za osvetljevanje ceste ter rdečo luč zadaj, odsevnike na pedalih ali na boku,
- zvonec,
- ustrezno napolnjene pnevmatike,
- primerno nastavljeno višino krmila in sedeža.
11