Zaradi davčne politike na Norveškem električni renault cenejši od bencinskega

Električni avtomobil najcenejši tam, kjer začetne subvencije država sploh ne ponuja

Številne evropske države za večjo priljubljenost električnih vozil ponujajo začetne subvencije. Med temi je tudi Slovenija, kjer lahko kupec dobi od 2.500 do pet tisoč evrov nepovratnih sredstev, toda razpoložljivi denar pri Eko skladu ostaja neizkoriščen.

Zgolj nekaj tisočakov za nakup električnega avtomobila, ki je od primerljivega sorodnega vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem vsaj deset tisoč evrov dražji, voznikov še ne prepriča.

Subvencija navsezadnje nikjer ne upravičuje nakupa električnega vozila, z njim se ni dovoljeno voziti po rumenem voznem pasu, zaradi njega nisi oproščen plačila eko davka v središču mest.

Ali ste vedeli, da so električni avtomobili za lastnika realno najcenejši tam, kjer začetne subvencije sploh ne ponujajo?

Kako je uspelo Norvežanom objektivno poceniti električni avtomobil za več kot polovico?

Vzemimo primer dveh primerljivih renaultov. V Nemčiji električni renault zoe stane 21.422(brez DDV), primerljivi clio z 0,9-litrskim motorjem TCE pa 13.277 evrov.

Med evropskimi državami najboljši zgled za zdaj daje Norveška, ki pri nakupu električnega avtomobila neposredne subvencije sploh ne ponuja, zato pa razliko v ceni zagotavlja z različnimi ugodnostmi pri obdavčitvi vozil in nižjo ceno električne energije.

Električni avtomobil brez DDV … Norvežani na primer električnemu avtomobilu sploh ne računajo 21-odstotnega davka na dodano vrednost, kar v primeru zoa lastniku že prihrani prvih 4.500 evrov.

… in brez davka na motorna vozila Enkratni davek ob registraciji računajo na podlagi mase avtomobila, moči motorja in ogljičnega odtisa. Zoe je pri tem davku cenejši za novih 4.100 evrov. Nekaj sto evrov zoe privarčuje tudi pri nadomestilu za uporabo cest.

Dejanska subvencija je 11.530 evrov oziroma več kot 50 odstotkov cene vozila! Dejanska subvencija Norveške, ki torej lastniku električnega vozila ob nakupu neposredno ne nameni niti evra, znaša kar okrog 11.530 evrov. Norvežan torej pri nakupu privarčuje več kot polovico vrednosti novega vozila.

Električni avtomobili so ugodni le tam, kjer močno obdavčijo vozila z bencinskimi in dizelskimi motorji

Norveška je seveda najbolj skrajen primer in taka primerjava dveh vozil v drugih državah ne prinese podobnih rezultatov. V Franciji je zoe na enaki razdalji dražji za skoraj tisoč evrov, v Nemčiji pa ostaja pri osnovni razliki deset tisočakov.

Te razlike kažejo, kako velik vpliv na realno ceno in lastniške stroške ima lahko napredna državna politika. Norvežani (podobno tudi Danci) so močno obdavčili avtomobile s klasičnimi motorji, saj pri cliu davek na motorna vozila znaša kar 4.500 evrov, na drugi strani pa so se odpovedali davkom na električna vozila.

V Nemčiji, kjer nasprotna politika ob izredno močni tradicionalni avtomobilski industriji morda niti ni presenetljiva, kupec električnega vozila plača bistveno večji znesek z naslova davka na dodano vrednost. Osnovna nakupna cena električnega vozila je seveda bistveno višja.

Vseeno pa na število električnih vozil vplivajo tudi drugi dejavniki. Med te spadata število in učinkovitost mreže javnih polnilnih postaj in tudi vpliv domače avtomobilske industrije, kar se kljub neugodni davčni politiki pozna v znatnem porastu električnih vozil v Nemčiji.