So zneski previsoki? Po več letih Slovenci dobili račune za nazaj.

Shell v tujini že več let ponuja svoj posrednišniki sistem dostopa do javnih polnilnic, ki poleg njihovih vključuje tudi različne ponudnike in tako omogoča enostavno uporabo različnih polnilnic brez potrebe po registraciji z vsakim ponudnikom posebej. Storitev v Sloveniji z aplikacijo ali kartico RFID ni na voljo, zato je uradno tudi ni mogoče naročiti.

Nekateri so aplikacijo dobili še pred geolokacijsko zaporo, pozneje pa je večina uporabila nekaj trikov. Za naročilo kartice so pri domačem naslovu navedli tujo državo (na primer Avstrijo). S to kartico ali aplikacijo so polnili v tujini in tudi doma v Sloveniji, kjer je Shell prek svojega sistema ponujal nižje cene kot lokalni ponudniki. Račune za opravljena polnjenja v tujini so prejeli sproti, drugače pa je bilo z računi iz Slovenije – ker sistem tu ni deloval, tudi ni zaznal in arhiviral polnjenj. Računov uporabniki niso dobili.

Z zamudo so prišli tudi slovenski računi

Zdaj je drugače. Čeprav sistem uradno v Sloveniji še vedno ni na voljo, se je arhiv opravljenih polnjenj "prebudil", uporabniki zdaj vidijo slovenska polnjenja za nazaj, na njihove naslove so prišli tudi računi.

Težava pa ni toliko v računih, saj so tiste, prejete iz tujine, tudi sicer že plačevali, kot v previsokih cenah. Letos aprila je namreč Shell (spet v tujini) spremenil obračun uporabe polnilnic AC – strošek je zdaj vezan na minute polnjenja in ne več pridobljene kilovatne ure (kWh) električne energije.

Vse stranke, ki menijo, da so bile v tem primeru oškodovane, prosimo, da se ponovno javijo na centru za pomoč uporabnikom Shell Recharge ...

Shell svojih električnih polnilnic v Sloveniji še nima, prav tako ne deluje njihov sistem polnjenja Shell Recharge.

Obračun za nazaj, ki moti voznike - namesto po pridobljenih kWh je strošek vezan na minute polnjenja, kar bistveno poveča končni znesek. Zneski na računu so brez DDV. Foto: osebni arhiv

Naknadna sprememba obračunske enote za nekajkrat poveča račun

Kdor je po takrat veljavnem ceniku polnil eno uro in na polnilnici prejel 11 kilovatnih ur, bo namesto takrat predstavljenih 3,4 evra (0,35 centa za kilovatno uro) za 60 minut polnjenja plačal skoraj 18 evrov. Dlje, kot je voznik polnil, večja bo razlika v ceni.

Mimogrede, ne gre pričakovati, da bi katerikoli ponudnik s tako tarifo polnjenja na minuto lahko vztrajal – take cene so za uporabnika nekajkrat previsoke.

Najvišji račun "za nazaj" je domnevno pet tisoč evrov

Pri Shellu so na povpraševanja Siol.net potrdili, da bodo primere preverili in reševali posamično. Takih primerov je v Sloveniji po naših podatkih okrog 300. Med njimi so taki, ki so dobili za sto ali nekaj sto evrov previsoke račune, kot tudi voznik, ki mora za polnjenja za nazaj plačati pet tisoč evrov.

“Shell jemlje tovrstne pritožbe strank zelo resno. Vse stranke, ki menijo, da so bile v tem primeru oškodovane, prosimo, da se ponovno javijo na centru za pomoč uporabnikom Shell Recharge, na elektronski naslov customerservice@shellrecharge.com, kjer bodo vsak primer domnevnega oškodovanja stranke obravnavali ločeno,” obljubljajo pri družbi Shell Adria, ki sicer z zapletom nima prav  veliko skupnega.

V postopku vsaj tri strani

Položaj je, kot je razvidno iz dozdajšnje korespondence uporabnikov s centrom za pomoč strankam, dokaj zapleten. Slovenci so prek Shellovega posredovanja polnili na domačih, na primer Petrolovih polnilnicah. V postopke dokazovanja in terjatev so tako vključene vsaj tri strani.

Shell v Sloveniji oziroma naši regiji za zdaj električnih polnilnic na svojih bencinskih črpalkah še nima. Te sledijo v prihodnosti, ko bo električnih avtomobilov več oziroma bodo imeli tudi strateško bolj primerne lokacije za polnjenja. Ponekod na Kitajskem ima Shell v velemestih že več električnih polnilnic kot bencinskih črpalk.