Ponedeljek, 2. 9. 2024, 23.17
59 minut
Ozadje gorskohitrostne dirke v Ilirski Bistrici
Makedonski državni avtomobilski projekt, kam ciljajo Slovenci in kakšne so nagrade?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Evropsko gorskohitrostno prvenstvo je očitno dobra priložnost za promocijo tudi na državni ravni, kar dokazujejo Makedonci s svojim vodilnim avtomobilskim športnikom Igorjem Stefanovskim. Slovenija ima na drugi strani že 17 let gorsko dirko najvišje tekmovalne ravni in tudi tekmovalce, ki so se domači slavi pripravljeni za evropske točke.
Organizatorji so uspešno pod streho spravili še jubilejno trideseto izvedbo gorskohitrostne dirke v Ilirski Bistrici, ki neprekinjeno poteka že vse od leta 1995. Prireditev je bila priložnost za obujanje mnogih spominov - direktor dirke Ferdo Poberžnik je zraven že od samega začetka, tudi letošnja aktivna udeleženca Vladimir Stankovič in Martin Črtalič sta na tej dirki vozila že v njeni prvi izvedbi. Črtalič je bil leta 1995 celo drugi v skupni razvrstitvi. Milan Bubnič je letos vozil že 26. dirko proti Šembijam. Med gosti dirke je bil spet Andrej Jereb, nekoč magnet za navijače na ostrih ovinkih sredi proge, prišel je tudi “oče” dirke Miro Gardelin. Organiziral jo je od začetka do leta 2009.
Visoka raven dirkanja za najvišja mesta, četrtina udeležencev iz Slovenije
Kot smo že poročali, je letos dirka minila v znamenju visokih temperatur in predvsem majhnih razlik. O zmagi v skupni razvrstitvi je odločala manj kot sekunda. Podobno napeto je bilo tudi v slovenskem državnem prvenstvu. Ilirska Bistrica v koledarju evropskega prvenstva uživa zelo visok status zadovoljstva tako iz vidika organizacije kot varnosti, kar se po letošnji izvedbi ne bo spremenilo. Vozilo dobrih 200 tekmovalcev, od tega četrtina iz Slovenije.
Dirka je pokazala, da je evropsko prvenstvo vse kakovostnejše in da so se tudi domači dirkači vse bolj specializirali za to disciplino. Pristop je vse resnejši, številčnejši so tudi konkurenčni avtomobili za najvišja mesta.
V prihodnje še tesnejša vez z domačini?
Letos so v Ilirski Bistrici ustanovili tudi AMD Ilirska Bistrica, kjer želijo združiti vse domače avtomobilske športnike - ti so zdaj razkropljeni po različnih slovenskih društvih - in v prihodnje tudi aktivneje sodelovati pri organizaciji dirke. Ilirskobistriška dirka od slovesa družine Gardelin ni čisto zares domača, prav ilirskobistriško društvo pa bi lahko tesneje povezalo organizatorje tudi z lokalno skupnostjo.
Zanimiv zgled tudi za Slovenijo? Makedonski nacionalni dirkaški projekt.
Med najbolj atraktivnimi novostmi letošnje dirke v Ilirski Bistrici je bil rdeči ferrari 488 challenge evo, s katerim letos dirka Makedonec Igor Stefanovski. V preteklosti je bil že trikrat evropski prvak, zadnjič lani s hyundaijem i30 TCR. Stefanovski je odličen voznik, ki ima kopico dirkaških kilometrov in s tem izkušenj. Njegovega ferrarija poganja 3,9-litrski osemvaljni motor z okrog 700 “konji”.
Pogled na njegov dirkalnik hitro pokaže, da za Stefanovskim stoji dobršni del države. Med pokrovitelji je naftna družba Makpetrol, pa državna loterija VLT in ena izmed največjih farmecevtskih družb Zegin. Stefanovskemu je pred desetimi leti, ko je osvojil prvi naslov evropskega prvaka, uradni sprejem pripravil takratni predsednik republike.
Od Prekovega evropskega naslova že 13 let
Slovenci smo prvega evropskega gorskega prvaka dobili tri leta prej. To je takrat uspelo Alešu Preku (mitsubishi lancer EVO9), ki je ključno dirko za potrditev naslova odpeljal prav v Ilirski Bistrici. Prek iz mitsubishija zavoljo takega uspeha ni napredoval v “ferrarija” in čeprav je pozneje v državnem prvenstvu dirkal tudi s porschejem GT3, je imel vselej težave že s krpanjem športnega proračuna na nacionalni ravni tekmovanj. Njegov takratni največji tekmec Dušan Borković je na krilih bogatih srbskih pokroviteljev pozneje napredoval tudi v svetovno krožnohitrostno prvenstvo WTCC.
Zmagovalec domov z 865 evri nagrade
Avtomobilski šport je znan po tem, da tudi na najvišjih ravneh ne pozna nikakršnih denarnih nagrad. Zmaga torej ne prinaša zaslužka. Izjema so določena komercialno usmerjena prvenstva, ki jih navadno organizirajo proizvajalci avtomobilov ali pnevmatik. Pri uradnih sistemskih tekmovanjih pod okriljem FIA pa so prav gorske dirke za evropsko prvenstvo tiste, kjer mora organizator vsake dirke zagotoviti določen nagradni sklad.
Nagrade pa so kljub temu skromne in bolj simbolične. Christian Merli je za zmago v Ilirski Bistrici dobil 856 evrov, kar je vsota nagrad za zmago v skupni razvrstitvi za EP in še zmage v svoji kategoriji. Zmaga v razredu za EP prinese 500 evrov, nato pa po sto evrov navzdol do stotaka za peto mesto. Omenjena Merlijeva nagrada se hitro izgubi v visokih stroških, ki so povezani s tako dirko. Že samo prijavnina stane 400 evrov. Nagrada bo mogoče dovolj za dve novi dirkaški pnevmatiki.
Med Slovenci je v Ilirski Bistrici za tretja mesta dobili po 300 evrov Anže Dovjak (hyundai i30 TCR), Matevž Čuden (porsche GT3 cup) in Patrik Ruzzier (fiat punto kit car), tudi zanje pa je nagrada kljub dobrošlosti sleherne pomoči vendarle kaplja v morje vseh z dirkami povezanih stroškov.
Še vedno (relativno) dostopna možnost preboja v sam mednarodni vrh
Čeprav avtomobilski šport na najvišjih ravneh vselej stane veliko denarja, so gorske dirke tudi za Slovence priložnost za preboj na najvišjo raven takega tekmovanja. V reliju preboj do evropskega ali svetovnega prvenstva stane več milijonov evrov, ogromno pomenijo izkušnje in zato je treba imeti proračun za vsaj dve ali tri sezone.
Svoje trenutno prinaša tudi dokaj zapleten točkovni sistem, kjer evropski prvak vsaj v avtomobilski konkurenci ne postane nujno tisti, ki je absolutno najhitrejši.
Dirkač v skupni seštevek prenese točke iz svojega razreda. Tudi zato bi letos lahko evropski prvak postal Hrvat Matija Jurišić (peugeot 308 TCR), ki je še nepremagan v Razredu 4 - Slovenec Dovjak je bil od njega praviloma hitrejši, a vozi v številčnejšem razredu 3.
Mladi Dovjak blizu naslovu evropskega podprvaka
Prav Dovjaku pa se letos obeta naslov evropskega podprvaka. Na uvodno dirko za EP se je spomladi v Avstrijo odpravil bolj poskusno, nato pa še precej razširil svoj program in do danes odpeljal čisto vse letošnje dirke v koledarju evropskega prvenstva. Mladinski gorski državni prvak je tudi dosegel eno zmago v svojem Razredu 3. Ker je odpeljal veliko dirk in s tem zbral tudi predragocene dirkaške kilometre, je letos tudi močno napredoval. Nekaj so v njegovi ekipi izboljšali tudi dirkalnik, a večji del napredka leži na Anžetovih plečih.
V začetku sezone se je odpovedal uvodni dirki državnega prvenstva v Skradinu in se je raje odpravil na evropsko dirko. Točke mu danes manjkajo, a kot pravi sam, je letos Evropa glavna. Na zadnji dirki v Buzetu bo poskušal potrditi naslov evropskega podprvaka. V slovenskem državnem prvenstvu pa po dirki v Ilirski Bistrici za Čudnom zaostaja že težko ulovljivih 21 točk.
