Le hiter trik ali rušenje trga? Tak je nov pogled na vse cenike.

Včerajšnja napoved Tesle, da bo tudi v Evropi občutno znižala cene svojih že tako prodajno zelo uspešnih avtomobilov, je pričakovano močno odmevala. Razlog za nižanje cen (podobno tudi na Kitajskem in v ZDA) bi bile lahko težave z zalogo, a iz Tesle so odločitev vendarle pojasnili z dejstvom, da so se nepredvidljiva gibanja cen dobavnih materialov dovolj umirila za potrebno stabilizacijo pred nižanjem cen.

Tesla, ki tako s hitrostjo kot predvsem s stroškovno učinkovitostjo izdelave svojih avtomobilov postavlja nove standarde, bi lahko v primeru dolgoročne stabilnosti trenutnih cen še povečala svojo konkurenčnost na trgu. Če so bile do zdaj tesle vendarle nekoliko dražje od evropske konkurence, a so se kljub temu prodajale najuspešneje, bodo z nižjimi cenami − v Sloveniji je zdaj za vse različice celo mogoče dobiti subvencijo Eko sklada − še konkurenčnejši.

Današnji električni avtomobili zmorejo tudi daljše poti. S škodo enyaq smo pred letom in pol prevozili 3.500 kilometrov med Slovenijo in Francijo. Foto: Gregor Pavšič

Pod 40 tisočaki so tudi spodobno veliki električni avtomobili, kjer pa baterija ne dosega kapacitete 50 kilovatnih ur. Tak primer je peugeot e-2008. Foto: Gašper Pirman Vsaj ducat spodobno velikih s ceno med 40 in 50 tisočaki

Spodnja tabela prikazuje osnovne različice avtomobilov, ki so velikostno načeloma dovolj veliki za vlogo prvega domačega avtomobila in imajo baterijo z uporabno kapaciteto vsaj 50 kilovatnih ur (kWh). To so sicer izhodiščne cene za modele z navadnimi baterijami, zato so pri nekaterih potrebna še doplačila. Večina modelov ima na voljo tudi še različice z večjo baterijo ali celo dvojnim elektromotorjem (štirikolesnim pogonom). Med 40 in 50 tisoč evri je vsaj ducat električnih vozil, izhodiščne cene vozil so dokaj primerljive.

Javna polnilna infrastruktura je v Sloveniji dobro razvita, le cene za polnjenje so vse višje. Foto: Gregor Pavšič

Slovenija po deležu električnih avtomobilov v zadnji evropski tretjini

Prodaja električnih avtomobilov v Sloveniji je bila lani sicer rekordna (2.293 tisoč registracij), a delež električnih vozil na trgu je bil komaj 4,5-odstotni. To Slovenijo uvršča v zadnjo tretjino evropskih držav, kjer delež električnih avtomobilov še ne dosega petih odstotkov. Boljši smo od mnogih držav, na primer od Italije, Španije, Češke, Madžarske in Hrvaške, a obenem deset odstotnih točk za severnimi sosedi Avstrijci.

Spodnja tabela prikazuje deleže električnih osebnih avtomobilov v prvih treh četrtletjih lanskega leta, razmerja pa bodo prav gotovo podobna tudi ob podatkih za celotno leto.

vir: ACEA

Leta 2017 je Ministrstvo za infrastrukturo predstavilo tako projekcijo razmaha elektromobilnosti (oznaka OA-BEV) v Sloveniji. Foto: DEMS

Smo šele na petini projekcije za leto 2025

Po slovenskih cestah trenutno vozi okrog osem tisoč registriranih električnih avtomobilov. Leta 2017 je ministrstvo za infrastrukturo predstavilo načrt, po katerem naj bi leta 2025 po slovenskih cestah vozilo že 40 tisoč električnih avtomobilov. Vmes so se sicer pripetile epidemija covid-19 in velike dobavne krize, a kljub temu je ta pet let stara projekcija daleč od uresničitve.

Slovenski trgovci sicer danes prodajo vse električne avtomobile, ki jih dobijo. Toda razpoložljive kvote so majhne, kar je lahko spet posledica uvrstitve Slovenije na rep evropskih držav z deleži električnih vozil, prav lahko pa tudi pomanjkanja resnejše strategije na ravni države.

Bencinsko gorivo? Točimo enega najcenejših v Evropi.

Pri Društvu e-mobilnost Slovenija (DEMS) so med razloge za počasno rast deleža električnih pogonov navedli več pomembnih dejstev. Eno izmed teh je trenutno zelo nizka in z državo omejena cena bencinskega goriva.

Podobno resda velja tudi za domačo elektriko, katere cena je za prihodnost še precejšnja neznanka. Za zdaj je domača energija ob solidni porabi še vedno dvakrat do trikrat cenejša od bencinskega goriva. Cene elektrike za poslovne odjemalce pa so že poletele v nebo, kar je lahko svarilo za prihodnost. Dolgoročna rešitev bo v večjem deležu domače fotovoltaike, a to se ne bo zgodilo čez noč.

So visoke cene edina ovira?

Pri DEMS so med večje ovire navedli tudi vse dražje cene elektrike na javnih polnilnicah − pomembno predvsem za tiste, ki se več vozijo ali pa nimajo možnosti domačega polnjenja − pa tudi dolgotrajne postopke za odobritev subvencij Eko sklada. Te bodo tudi letos ostale nespremenjene pri 4.500 evrih, enako bodo pravni kupci od teh vozil še vedno lahko odbili DDV.

Prav cena je še vedno največja ovira racionalnega nakupa električnega avtomobila, saj so ti smiselni zgolj za tiste, ki se dnevno vozijo zelo veliko (od 80 do 100 kilometrov) in baterijo večinoma polnijo doma.