Kriteriji cen vinjet: zakaj jih ne določa masa vozila?

Ker so naredili otroka preveč …

Povedali smo že, da je odločitev za višje cestninjenje kombijev nepravična do velikih družin – te bodo morale po novem plačevati enkrat višjo ceno kot na primer vozniki, ki se po avtocesti vozijo sami. In to zato, ker so s ciljem dviganja slovenske natalitete naredili otroka ali dva preveč?!?

Povedali smo tudi, da z višjo obdavčitvijo skušamo rešiti problem okoljsko in varnostno oporečnih "romunskih" kombijev, ki se prekomerno natovorjeni vozijo prek Slovenije. Ja, res ni prvič, da novi zakon ne rešuje težave, o kateri govori besedilo zakona, ampak nekaj drugega.

Če bi dejansko želeli reševati problem romunskega tranzita, bi se morali policisti preprosto postaviti na mejo in tehtati njihova vozila, če res ustrezajo dovoljeni meji 3500 kilogramov.

Cestninjenje je plačilo obrabe cest

A pustimo romunske prekrškarje ob strani, nova uredba ureja plačevanje "odškodnin" za obrabo cest. Temu naj bi bila v resnici namenjena cestnina, plačevanje cestnine po svojem osnovnem namenu ni nič drugega kot plačevanje obrabnine. Torej zbiranje denarja za obnovo, ko bo ta potrebna.

In ker različna vozila različno obrabljajo cestišče, je povsem razumljivo, da ta prispevek za obnovo cest ni enak za vsa vozila. To dejstvo vozniki zlahka sprejemamo, težje nam je razumeti kriterije, po katerih se delimo.

Določanje razredov po fizikalnih pojmih

Idejni očetje sistema tokratne razdelitve vozil po razredih so si verjetno rekli, da moramo deliti po nekih fizikalnih kriterijih. Višina nad prednjo osjo (in meja 1,3 metra) je vsekakor dovolj kredibilen fizikalen pojem, to je treba priznati.

Pozabili so, da bi bilo bolje izbrati fizikalni pojem, ki bi bil enostavneje merljiv. Predvsem pa so pozabili, da višina vozila nad prednjo osjo ni kriterij, ki bi bil neposredno povezan s stopnjo obrabe cestišča.

Kateri fizikalni kriterij bi bil torej bolj primeren? Masa vozila!

Višja masa bolj obremenjuje cestišče, nižja manj. Višje cestninjenje težjih vozil bi spodbujalo k nakupovanju lažjih avtomobilov, avtomobilske proizvajalce k snovanju lažjih avtomobilov, to bi hkrati vodilo k nižji povprečni porabi goriva, primer bi imel tudi okoljevarstveno noto.

Povrhu ta kriterij ne bi povzročal zastojev na mestih, kjer bodo DARS-ovi redarji preverjali, ali je voznik plačal ustrezno vinjeto, saj je podatek jasno zapisan v prometnem dovoljenju.