Nedelja, 27. 10. 2024, 22.02
1 mesec, 1 teden
Alternativni pogoni v Evropi
Evropa pošilja opomin, Slovenija je še vedno boljša le od Bolgarije
Delež alternativnih hibridnih pogonov v Evropi je letos narasel na 55 odstotkov, delež priključnih avtomobilov (elektrika, priključni hibridi) pa na 22 odstotkov. Slovenija je še vedno na repu Evrope in uspešnejša le od Bolgarije.
Med novimi avtomobili letos rast hibridov, padli so tako bencinski kot dizelski pogoni. Prehod iz klasičnih pogonov na delno elektrificirane (hibridi) ali celo priključne (električni, priključni hibridi) je v Evropi še manj uspešen kot na Kitajskem. V letošnjih prvih devetih mesecih je delež elektrificiranih pogonov v Evropi znašal 55 odstotkov, brez vključenih hibridov, ki so letos med pogoni edini zabeležili rast prodaje glede na leto 2023, pa je delež priključnih novih avtomobilov znašal 22 odstotkov.
Pri tovrstni analizi smo v preteklosti že večkrat izpostavili, da je Slovenija pri elektrifikaciji novih avtomobilov na repu evropskih držav. To se ni spremenilo niti po treh četrtletjih letošnjega leta - slabša od Slovenije ostaja Bolgarija. Nekaj boljši je slovenski položaj pri zgolj električnih avtomobilih, a tudi po tem segmentu smo v zadnjem delu evropskih držav.
Če upoštevamo celotno elektrifikacijo, ki zavzema tudi hibride, je v Evropi več kot polovični delež alternativnih pogonov preseglo 22 držav.
Električni avtomobili imajo letos v Evropi 15-odstotni tržni delež, v Sloveniji ta znaša šest odstotkov. Prek meje 50 odstotkov alternativnih pogonov že 22 držav
Na samem vrhu je kajpak Norveška, kjer je imelo letos med novimi avtomobili že devet od desetih priključni kabel. Več kot polovico so ti avtomobili presegli tudi na Švedskem (57 %) in Danskem (52 %), blizu sta tudi Finska (48 %) in Nizozemska (46 %).
Če upoštevamo celotno elektrifikacijo, ki zavzema tudi hibride, je več kot polovični delež alternativnih pogonov preseglo 22 držav. V Sloveniji je ta delež znašal le 19 odstotkov. Slabše je šlo le Bolgarom s sedmimi odstotki. Slovensko prodajo zaznamuje predvsem skoraj rekorden delež novih avtomobilov s klasičnimi bencinskimi motorji, ki so tudi najcenejši. Delež teh je bil kar 62-odstotni. Delež dizelsko gnanih avtomobilov je prav tako sodil v sam evropski vrh, a nekaj držav je pri prodaji dizlov še uspešnejših.