Električni taksi je Ljubljančanom v devetih dneh prihranil kar 1,7 tone ogljikovega dioksida

Taksi brez izpušne cevi je gnala moč slovenskih rek

Cilj voženj z električnimi avtomobili renault zoe v vlogi taksija je bil prvenstveno prispevati k povečanju priljubljenosti in prepoznavnosti trajnostne mobilnosti. Tako imenovani Z. E. TAXI je namreč ponujal še eno posebnost, ki je uporabniki običajnih taksi služb niso vajeni, saj je vsak potnik imel možnost postati voznik in tako je avtomobil, ki ga poganja izključno elektrika, lahko v praksi preizkusil tudi sam.

Prvi mož Elektra Ljubljana, Andrej Ribič, ki je taksi brez izpušne cevi in rezervoarja za gorivo tudi osebno preizkusil, je pri projektu med drugim izpostavil tudi dejstvo, da je baterije Z.E. TAXI polnila električna energija, pridobljena iz čistih, obnovljivih virov:

"Navdušeni smo nad odzivom uporabnikov storitve Z.E.TAXI in smo prepričani, da je akcija pomembno prispevala k promociji in razvoju e-mobilnosti. Akcija je bila zasnovana povsem trajnostno, saj so bila vsa polnjenja narejena z zeleno energijo."

V kilometrini, ki v obeh smereh skoraj poveže Ljubljano in New York, je bilo mestu prihranjenih vsaj 1,7 tone ogljikovega dioksida

V devetih dneh so torej električni renaulti ZOE po slovenski prestolnici prevozili nič manj kot 13.014 kilometrov. Če to razdaljo, zgolj kot zanimivost, spravimo v kontekst medcelinskih potovanj, bi po najbližji zračni črti z vsoto teh uličnih električnih kilometrov lahko v povratnem potovanju skorajda pokrili razdaljo med letališčema Jožeta Pučnika in JFK v New Yorku, ki znaša 13.577 kilometrov.

A bolj pomembni so izračuni, povezani z energijo in izpusti. Ob predpostavki, da bi taksist enako razdaljo prevozil z sodobnim avtomobilom, ki bi ga poganjal varčen dizelski motor s povprečno porabo okoli 7 litrov (mestna vožnja) na sto prevoženih kilometrov in povprečnim izpustom okoli 130 gramov (realno prometno okolje) ogljikovega dioksida na kilometer, pomeni, da je električni taksi renault ZOE v teh devetih dneh mestnim ulicam prihranil skoraj 1,7 tone tega toplogrednega plina. Ničelni izpust pomeni tudi nič gramov živim bitjem še bolj nevarnih, strupenih dušikovih oksidov.

Da, v devetih dneh je bilo, ob zgornji predpostavki porabe, privarčevanih tudi 911 litrov goriva, ki bi sicer zgorelo nad valji, kar po rednem ceniku energenta trenutno pomeni 1131 evrov.

Povprečen slovenski voznik sicer v naše ozračje na račun osebne mobilnosti na leto izpusti okoli tono ogljikovega dioksida.

Elektrika preprosto spada na mestne ulice

Da je elektrika pravi energent za urbano mobilnost, človeštvo že dolgo ve in jo, kjer razumejo pomen trajnostne mobilnosti, kot pomembno prometno energijo tudi uporabljajo. Tudi v Ljubljani je nekoč elektrika že poganjala urbano mobilnost. Pri elektrifikaciji ulic pa zlasti v mestih, kot je Ljubljana, utegnejo biti električni taksiji vsekakor zanimiva alternativa. Ne gre zgolj za strošek energije in okolijski faktor, temveč tudi za lastniški stroškovnik.

Vzdrževanje električnega avtomobila je za vsaj 20 odstotkov cenejše. Zaradi rekuperacije oziroma elektrodinamičnega zaviranja (generator) so manj obremenjene zavore, avtomobil pa tudi nima določenih gibljivih strojnih elementov, kot sta sklopka, pa zobati jermen …