Dirka v Ilirski Bistrici: prepoved ogrevanja gum varnostno sporna?

Ena napaka in vrhunski dosežek ni več mogoč

Pojem gorskohitrostnega dirkanja je priganjanje avtomobilske tehnike in voznikov do skrajnih meja. Na kratkih progah morajo v lovu stotink na progi dati vse od sebe. V vsakem ovinku morajo odpeljati optimalno in če na delčku steze zatajita voznik ali tehnika, je napako težko nadoknaditi.

Tehnika je prignana do skrajnosti

Že ko smo pred dvema letoma iz Ilirske Bistrice poročali o skrajnosti gorskohitrostnega dirkanja, smo navedli naslednje podatke: temperatura gume na formuli s 40 stopinj do cilja narase na 70 stopinj Celzija, temperatura vode v motorju je 75, temperatura olja pa 85 stopinj Celzija.

Trilitrske formule imajo pri masi 650 kilogramov kar okrog 500 "konjev". Pospešek do 200 kilometrov na uro v šestih sekundah ne bi bi nič nenavadnega na dirkališču, drugače pa je na vsakdanji cesti med drevesi. Najvišje hitrosti proti Šembijam so namreč kar okrog 245 kilometrov na uro.

Grelci za gume so prepovedani!

Toda če so gorskohitrostne dirke namenjene skrajnemu dirkanju, kjer voznik in avtomobil prideta do meje mogočega, področje varnosti vendarle ni optimalno. Največjo pomanjkljivost namreč prinašajo gume, ki jih na gorski dirki ni dovoljeno ogrevati s posebnimi električnimi grelci. Ti sicer stanejo le okrog tisoč evrov, a jih je FIA pred desetletjem prepovedala.

Razlogi za tak ukrep niso bili le finančni, temveč tudi organizacijski. Na dirkah organizatorji niso mogli zagotoviti električnih priključkov vsem ekipam, mnogi med njimi niso imeli lastnega generatorja. Ker so do dirkači z grelci do zadnjega čakali v boksih, je nastala velika zmeda v predštartnem prostoru. V Ilirski Bistrici, kjer so boksi izredno prostorni, to ne bi bila težava, drugače pa je na večini dirk v tujini. Brez grelcev so torej pogoji za dirkače bolj enakovredni.

Prek: Tisoč evrov za grelce je majhen vložek za lastno varnost

"Prvih nekaj ovinkov guma še ni segreta na delovno temperaturo okrog 70 stopinj Celzija. Takrat oprijem ni dober, a prav paziti ne moreš, ker sicer izgubiš veliko časa. V prvih ovinkih preprosto tvegaš. Z vidika varnosti je prepoved ogrevanja zagotovo sporna, saj bi se najbrž veliko dirkačev odpovedalo vložku tisoč evrov za veliko boljši oprijem že od štarta naprej," je povedal Aleš Prek, najhitrejši v razvrstitvi državnega prvenstva in predlanski evropski prvak.

Omejitev ogrevanja gum je torej v nasprotju z osnovnim sporočilom gorskohitrostnih dirk. Če bi moral dirkač paziti v prvih ovinkih ali pa bi morali organizatorji poskrbeti za počasnejši uvodni del proge, dirkanje izgubi prvinsko namembnost.

Tudi v Ilirski Bistrici so se dogajale nesreče. Najbolj jo je že na prvem treningu v soboto skupil Slavko Zorman (renault clio), ki si je med prevračanjem poškodoval ledveno vretence in so ga s helikopterjem odpeljali v bolnišnico.