Ali se zavedate, v kakšnem okolju živite?

Kakovost našega bivanja je v veliki meri odvisna od kakovosti zraka, tal, vode in hrupa okrog nas. Kot ekološko ozaveščeni "uporabniki" okolja seveda na vsakem koraku naredimo vse, da je naš vpliv na okolje čim manjši.

S strokovnimi analizami zraka, vode, tal in hrupa, ki jih opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, lahko vidimo, v kako zdravem okolju živimo in kakšne so smernice na področju onesnaževanja.

Kakšen zrak dihamo?

Delci, ki lebdijo v zraku, prodirajo v naša pljuča, še posebej če je njihov premer manjši od desetih mikrometrov oziroma mikronov.

Meritve kakovosti zunanjega zraka so pomembne zaradi ugotavljanja stanja onesnaženosti zraka in vpliva onesnaženega zraka na zdravje prebivalstva. To je zelo pomembno pozimi zaradi kurišč, pa tudi poleti zaradi vpliva prometa. Laboratorij opravlja sistematične meritve samo na območju mariborske občine, drugod pa po naročilu drugih občin oziroma podjetij.

V okviru mednarodnega projekta PMinter in rednih meritev v merilni mreži Maribora in sosednjih občin so ugotovili, da slabo stanje z delci ni samo v mariborski občini, temveč tudi v sosednjih. Z aktivnim sodelovanjem nacionalnega laboratorija so sprejeli Načrt za kakovost zraka, ki predvideva številne ukrepe na področju energetike in prometa za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci pod mejne, to je zdravju škodljive vrednosti.

Meritve izvajajo tudi kjerkoli drugje, prav tako izdelajo strokovne ocene o vplivih na okolje ter modelirajo širjenje onesnaževal iz virov onesnaževanja zraka v okolje, saj zaposlujejo izkušene strokovnjake, imajo ustrezno merilno in programsko opremo ter pooblastilo agencije za okolje za vsa onesnaževala, ki jih ureja slovenska zakonodaja.

Enkrat letno obvestiti uporabnike o kakovosti pitne vode

Pitno vodo spremljajo v okviru državnega monitoringa, notranjega nadzora upravljavca vodovodnega sistema in uradnega inšpekcijskega nadzora.

Upravljavec je dolžan najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o kakovosti pitne vode.

Pri nas je vedno bolj aktualna kakovost vode ob pogostih poplavah, ko obstaja možnost vdora onesnažene površinske vode v dele omrežja za pitno vodo oziroma vdora onesnažene vode v sama zajetja, vodohrane in podobno. Vzrok neskladnosti pitne vode je največkrat prisotnost nezaželenih mikroorganizmov. Vzroki so različni, od onesnaženja vodnega vira do pomanjkljive priprave (dezinfekcije) pitne vode.

Zaradi možnosti mikrobiološkega onesnaženja je takrat treba vodo prekuhavati. Če upravljavec presodi, da obstaja nevarnost za zdravje ljudi, mora o ukrepu prekuhavanja obvestiti uporabnike prek sredstev javnega obveščanja.

Vloga laboratorija je, da spremlja kakovost pitne vode v skladu z letnim programom naročnika (ministrstvo za zdravje ali upravljavec vodovodnega sistema).

Onesnažena zemlja ne pomeni nujno, da so onesnaženi tudi pridelki

Spomladi je aktualno merjenje kakovosti tal, ki se ocenjuje z določanjem rodovitnosti tal in onesnaženosti tal.

Podatki, ki so pomembni za določanje rodovitnosti tal: - podatki o pH-vrednosti tal (kislost oz. bazičnost tal), - vsebnost hranil – dušika, fosforja, kalija in - količina organske snovi.

Onesnažena tla vsebujejo: - težke kovine in - različne organske nevarne snovi – pesticide, policiklične aromatske ogljikovodike, poliklorirane bifenile, aromatske spojine, klorirane ogljikovodike, ogljikovodike, ki izvirajo iz nafte (mineralna olja).

Najpogosteje se pojavljajo težave zaradi čezmernega vnašanja hranil v tla oziroma neprimernega gnojenja, posledica tega so presežene vsebnosti dušikovih spojin v tleh (predvsem nitrata), pa tudi kalija in fosforja.

Občasno ugotavljajo tudi povišane vsebnosti težkih kovin in posameznih pesticidov. Težke kovine v tleh so rastlinam dostopne v topnih oblikah, dostopnost rastlinam pa je odvisna od več faktorjev, predvsem od deleža organske mase, pH-vrednosti tal in vrste rastlin.

Iz tega sledi, da ni nujno, da so zaradi onesnažene zemlje onesnaženi tudi pridelki, ki jih pridelujemo na takšni zemlji. Preiskave kažejo, da so v večini primerov, kjer so bile ugotovljene povišane vsebnosti težkih kovin v tleh, vsebnosti težkih kovin v rastlinah na teh površinah v okviru dovoljenih vsebnosti.

Hrup povzroča visok krvni pritisk

Tudi hrup vpliva na zdravje ljudi. Pri okoljskem hrupu običajno ne nastajajo tako visoke ravni hrupa, da bi poškodovale sluh, vendar pa so posledice hrupa vseeno zelo pomembne. Povzročajo motnje spanja, težave s koncentracijo, stres in visok krvni pritisk.

Mejne vrednosti hrupa v okolju so določene z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, odvisne pa so od:

- stopnje varstva pred hrupom (strožje, kjer je območje bolj občutljivo na hrup), - dnevnega časa (ponoči najstrožje) in - vrste vira hrupa (za ceste drugačne kot za industrijski vir).

Na NLZOH opravljajo meritve hrupa v okolju in varovanih prostorih, modelne izračune hrupa cest, železnic ter naprav in obratov, izvajajo prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring hrupa, izdelujejo strokovne ocene hrupa, študije hrupa s predlogi protihrupnih ukrepov, izdelujejo poročila o vplivih na okolje in okoljska poročila v segmentu hrupa ter razne druge dokumente v zvezi z okoljskim hrupom.

Pooblaščeni so za ocenjevanje hrupa z meritvami in modelnimi izračuni za hrup cest, železniških prog ter naprav in obratov, prav tako jim je Slovenska akreditacija za te metode podelila akreditacijo.