V morju, ob umivanju posode ali daljšem namakanju v kadi se blaznice na prstih na rokah in nogah nagrbančijo. Pa je za to res kriva osmoza ali evolucijski razlogi?
Dolgo je veljalo, da se blaznice prstov po daljšem stiku z vodo nagrbančijo kot rozine zaradi osmoze – zunanja plast kože nabrekne zato, ker voda prodira v kožne celice. A kot so pokazali poskusi v preteklih letih, gre (tudi) za aktiven proces, ki poteka pod nadzorom živčnega sistema. Ta v vodi samodejno sproži oženje krvnih žil, kar povzroča zmanjšanje volumna prstnega tkiva.
Takšen odziv ima evolucijske razloge, vendar kakšne?
Nagubane blazinice za nabiranje hrane in tek po vlažnem
Po daljšem času v vodi se prsti nagrbančijo zato, da bi lahko mokre ali potopljene predmete lažje prijeli oziroma držali, saj je negladka površina v stiku z drugo manj spolzka, se je bila hipoteza, ki so jo postavili evolucijski biologi z britanske univerze v Newcastlu.
V preteklosti so nagrbančeni prsti v vlažnem okolju omogočali lažje nabiranje hrane in delo, je prepričan Tom Smulders, evolucijski biolog z omenjene univerze, ki je leta 2011 s sodelavci zasnoval eksperiment, s katerim so preverjali evolucijsko vlogo takšne telesne reakcije. Nagubana koža na nogah pa naj bi pomagala pri bolj varni in spretni hoji ali teku po gladki in vlažni površini.
Z nagrbančenimi blaznicami so hitreje pobirali predmete iz vode
Rezultat poskusa je pokazal, da so tisti udeleženci, ki so pred opravljanjem naloge – iz posode z vode so pobirali 45 različnih majhnih predmetov – roke pol ure namakali v vodi, nalogo opravili hitreje kot tisti, ki so se pobiranja mokrih predmetov lotili brez nagrbančenih blazinic.
3
