Učinkovito nad tegobe prehlada

Družinski zdravniki pozimi beležijo mnogo več obolenj zgornjih dihal, ki so najpogostejša, primerov gripe, vnetij obnosnih votlin ali sinusitise ter pljučnic in vnetij srednjega ušesa. Po aktualnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) smo v Sloveniji v prvem tednu letošnjega leta zabeležili 20 obiskov ambulant osnovnega zdravstva na sto tisoč prebivalcev zaradi gripi podobne bolezni in 1.200 obiskov na sto tisoč prebivalcev zaradi drugih akutnih okužb dihal. Na grobo lahko ocenimo, da je več kot 24.770 Slovenk in Slovencev v prvem tednu leta obiskalo družinskega zdravnika zaradi znakov, ki kažejo na akutno okužbo dihal. Še več pa je takšnih, ki so se okužili, a zdravnikove pomoči niso iskali. Na NIJZ zato že opozarjajo, da se je pohod sezonske gripe začel, a kljub temu je še vedno čas za preventivno cepljenje proti gripi.

Kihamo in smrkamo vsaj trikrat letno

Da smo nekaj "staknili", nas po navadi opozorijo pekoče žrelo, smrkanje in kihanje. Zdravniki pravijo, da se lahko kar pripravimo, da bomo v povprečju od tri- do petkrat letno zboleli za prehladom. Trenutek nepazljivosti in slaba higiena rok sta pogosto vzrok za prehlad (ali gripo), ki ju lahko povzroči že majhno število virusov. Te običajno z rokami prenesemo na nosno sluznico ali na očesno veznico, ko si manemo oči. Virusi na večini vsakdanjih predmetov namreč preživijo tudi več ur, zato je higiena rok v času prehladov in sezonske gripe ključna.

Gripa ali prehlad?

Kdaj vemo, da smo prehlajeni? Zdravniki kot njegove najznačilnejše znake navajajo: izcedek iz nosu, kihanje, dražeč suh kašelj, občutljive oči, boleče in pekoče žrelo, povišana telesna temperatura, ki pa običajno ni previsoka (do 38 stopinj Celzija) in utrujenost. Na drugi strani ima gripa, ki si s prehladom deli nekatere simptome, v primerjavi z njim dosti bolj intenziven potek. Običajno obležimo še isti dan, saj smo močno utrujeni in izčrpani, bolijo nas mišice, kosti, celotno telo. Telesna temperatura ob gripi je zelo visoka in lahko doseže tudi do 40 stopinj Celzija. Predvsem prvih nekaj dni gripe je zelo hudih in bolezen običajno traja dlje kot prehlad. Tako pri prehladu kot pri gripi je pomembno vedeti, da se morajo prvi znaki izboljšanja pokazati po približno treh ali štirih dneh. V nasprotnem primeru je potreben obisk pri zdravniku.

Kako zdraviti

Če ne gre za zares ogroženega bolnika, je zdravljenje prehlada in gripe simptomatsko. To pomeni, da ustrezno znižujemo povišano telesno temperaturo (višja od 38,5 stopinja Celzija) z antipiretiki (npr. paracetamol). Pri bolečem žrelu si pomagamo z zdravili, ki delujejo lokalno, na primer pastile za vneto grlo. Če imamo suh in dražeč kašelj, ga lajšamo s toplimi pripravki – npr. gretjem prsnega koša, sirupi, pastilami za kašelj. Vsa našteta zdravila dobimo v lekarnah brez recepta. Sicer pa je v takih primerih zelo pomembno tudi nadomeščanje tekočin in vzdrževanje primerne hidracije.

Kaj pa zamašen nos

Kako pa lajšamo tako rekoč obvezne težave vsakega prehlada, težave z nosom, ki so lahko tudi zelo neprijetne in kratijo naš krepčilen spanec? Ne le to, zamašen nos lahko povzroči vnetje sluhovodov in s tem dodatno zaplete prehlad. Zato je pomembno, da nos učinkovito, a hkrati varno odmašimo. Naše babice so si v takih primerih pomagale s toplimi inhalacijami, a sodobne medicinske smernice to početje odsvetujejo. Za lajšanje težav z nosom zato priporočamo nosne dekongestive v obliki spreja in kapljic za nos, v nekaterih primerih predpišejo tudi nosne kortikosteroide. Težava nosnih dekongestivov je, da radi razdražijo in izsušijo nosno sluznico, kar vodi v neprijeten pekoč občutek po uporabi pršila. Da bi se temu izognili, nekateri nosni dekongestivi vsebujejo tudi dodatne zdravilne učinkovine, kot je recimo dekspantenol, ki obnavlja in ščiti sluznico.

Negovalni dekspantenol odmaši nos varno in nežno

Dekspantenol, ki ga vsebujejo nekateri sodobni nosni dekongestivi, se že od nekdaj uporablja za pomoč pri celjenju ran. Poznamo ga tudi kot provitamin B5, ki je pomemben pri obnavljanju in nastajanju novih kožnih celic in pri večini procesov metabolizma. Kot sestavni del nosnega dekongestiva dekspantenol deluje na več ravneh in podpira osnovno zdravilno sestavino, ki odmaši nos. Tako dekspantenol pospeši celjenje nosne sluznice, deluje protivnetno ter varuje in vlaži sluznico. Tudi pogosto izpihovanje nosu in vdihavanje hladnega ali zelo suhega toplega zraka ne delujeta blagodejno na vneto nosno sluznico, zato je njena zaščita z dekspantenolom več kot dobrodošla. Pomembna prednost pršil z vsebnostjo dekspantenola pa je tudi ta, da učinkujejo hitro, a za razliko od drugih pršil ne razdražijo in ne izsušijo nosne sluznice ter tako ne povzročajo neprijetnega pekočega občutka po uporabi.

Kadar smo prehlajeni ali imamo gripo, ne smemo pozabiti na počitek, s katerim telesu pomagamo, da zmore vse procese obrambe in da na koncu premaga bolezen, ter preprečimo morebitne zaplete.