Špela Grošelj: Včasih sem trenirala po šestkrat, sedemkrat na teden

Foto: Sportida

Kako se vi spominjate svoje poti in izgube odvečnih kilogramov?

To se mi zdi že zelo daleč, saj je od takrat minilo že sedem let. Moram poudariti, da so se z mojo težo drugi vedno ukvarjali bolj kot jaz. In tudi zdaj je tako. Ko sem imela največ kilogramov, so bili vsi glasni, češ, da bom počila, da se to ne spodobi in kako si lahko to dovolim kot medijska oseba. Dokler sama nisem prišla do točke, da je začelo motiti tudi mene, sem te kritike stoično prenašala in se z njimi nisem obremenjevala.

Ko pa sem se lotila hujšanja in sem v štirih mesecih izgubila 16 kilogramov, kar je zgolj kilogram na teden, sem videla, da se tudi po tem najdejo ljudje, ki jim nisi všeč in bodo imeli vedno kaj za povedati čez tebe. Potem so se namreč spravili name, da sem presuha, a sem daleč od tega. Če bi hotela imeti popolno postavo, bi imela še ogromno dela. Imam droben obraz in se mi vsak kilogram najprej pozna prav tu.

Moram reči, da sem zelo vesela, da se po svetu sprehajam brez 16-kilogramskega nahrbtnika, a da bi to znatno vplivalo na moje življenje, ne morem reči. Ker verjamem, da sreča prihaja od drugod. Poznam veliko žensk s popolno postavo in marsikatero frustracijo, ki imajo ogromno težav same s sabo, poznam pa tudi kakšno polnejšo žensko, ki je zelo srečna in se v svojem telesu počuti odlično. In tudi jaz nisem kilogramov nikoli povezovala s tem. No, zdaj govorimo o tistem, ko imaš nekaj kilogramov preveč, povsem drugače pa je, ko čezmerna teža vpliva na tvoje zdravje in ti oteži vsakdanje opravke. To je pa drugo. In v tem šovu predvsem pričakujemo junake z začetno težo s tromestno številko, ki bodo dokazali Sloveniji, da je mogoče vse, če je želja dovolj velika.

Prijavite se na šov, v katerem lahko za vsak izgubljen kilogram zaslužite 1.000 evrov.

Kaj je bilo za vas pri hujšanju najtežje?

Najtežje se mi je bilo odrekati sladkarijam in ogljikovim hidratom: obožujem namreč kruh, krompir, testenine ... Z zelenjavo pa nisva ravno prijateljici (smeh, op. p.). Marsikdo si namreč prav z zelenjavo lahko olajša dieto.

Prav nobene zelenjave?

Nekaj solat; zeljnato, zeleno solato in motovilec, paradižnik ... Mogoče še juho iz brokolija in tu se počasi konča. Verjamem, da bom v življenju na svoj jedilnik dodala še kakšno zelenjavo (smeh, op. p.). Ampak spomnim se, da že od mladih nog nisem marala zelenjave in da sva se z mamo o tem veliko pogajali. Na vsak način si je želela, da bi jo jedla, pa ni in ni šlo. Sprva sem mislila, da sem ena od redkih, ki zelenjave ne pogreša, potem pa sem spoznala še kar nekaj takih posebnežev (smeh, op. p.).

Foto: Sportida

Imate za svojo postavo še kakšne cilje ali jo zdaj zgolj vzdržujete?

Vedno sem imela in še vedno imam cilj. Mislim, da enkrat bom tam, ne vem pa, kdaj. Rada bi imela športno izklesano postavo vsaj za en dan. No, ali pa za en teden (smeh, op. p.). Ne govorim o čistih "six-packih", a še malo dodatno znižati odstotek maščobe. Vse pogoje imam za to. Imam podporo pri treningih, prehrani ... A se zavedam, da je potrebna veliko večja disciplina. Da shujšaš, da prideš do normalne postave, je trdo delo, seveda, ampak od normalne do izklesane je pa še trše, saj štejejo malenkosti. Vedno se nekaj zgodi, da jaz tega "six-packa" še nimam. Ne vem, morda bi se morala pogovoriti sama s sabo. Dobro se počutim v svojem telesu, nikoli nisem rekla, da imam popolno postavo, a jaz sem z njo zadovoljna.

Ste na kakšen del svoje postave še posebej ponosni?

Zadovoljna sem s tem, da imam 16 kilogramov manj kot pred sedmimi leti in da ko grem v trgovino z oblačili, nimam nobenih težav, kaj bom oblekla. No, še vedno so kakšni kroji, ki pristajajo visokim suhicam, kar jaz pri svojih 168 centimetrih nikoli ne bom, ampak s tem nisem obremenjena.

Torej tudi konfekcijske številke ne igrajo vloge?

Ne, s številkami nisem obremenjena. Tudi prej, ko me je bilo več, so mi nekateri rekli, da sem znala nositi te kilograme. Sama se sicer ne bi vrnila na stara pota in upam, da se ne bom, če bom kdaj imela otroke, niti med nosečnostjo pretirano zredila. Ko sem shujšala, sem bila prvega pol leta precej obsedena s športom. Takrat sem tako "padla" v ta novi življenjski slog, da sem še na  dopustu na Tajskem iskala fitnes. Zdaj imam pa tako zmernost, da se ne obremenjujem niti, če prideta dva tedna, ko zaradi obveznosti preprosto nimam časa za telovadbo. Poslušam svoje telo in če se ne kdaj ne izide, ni panike.

Kako pa so videti vaši treningi?

Trudim se biti aktivna vsaj trikrat na teden, medtem ko sem bila prej šestkrat ali sedemkrat. Tisti dan, ko mi je trener predpisal počitek, se mi je zdel grozen. Zdaj sem se malo umirila, saj imam trenutno zelo veliko dela. Verjamem, da bo spet prišlo obdobje, ko bom spet od petkrat do šestkrat na teden aktivna, saj se ob športu res dobro počutim. Med tekom si uredim misli, blagodejno vpliva name, ne zgolj zaradi postave.

So kakšne vaje, ki jih res ne marate?

Najbolj sem sovražila burpeeje, na začetku jih nisem mogla narediti niti deset. Zdaj sem jih pa tako osvojila, da jih delam kot za stavo (smeh, op. p.).

Foto: Sportida

Če primerjate svoj zdajšnji življenjski slog s prejšnjim, kaj se je najbolj spremenilo?

Na aerobiko sem hodila že prej in sem bila športno aktivna, moja velika težava je bila prehrana. Prej sem se neredno in nezdravo prehranjevala. Moje postaje so bile na bencinskih črpalkah; do 13., 14. ure nisem jedla nič, potem sem šla na črpalko, pojedla en sendvič, popila cedevito in pojedla en twix. In tako skoraj vsak dan, potem pa še zvečer en konkreten obrok. Sladkarije in sladkor v hrani so bile tiste stvari, ki so me nosile. No, saj sladkarije jem še zdaj, čeprav se trenutno ne spomnim, kdaj sem nazadnje pojedla kakšno.

Spremenilo se je tudi to, da se sproti tehtam, da približno vidim, pri čem sem. Hitro bi videla, če se kilogrami nabirajo. Znam se ustaviti in vem, kaj narediti, kaj jesti. Prej se pa s tem sploh nisem obremenjevala. Nisem se ukvarjala s tem, kaj bom pojedla in kako bo to vplivalo na moj videz.

Je kakšna hrana, ki se ji tudi zdaj nikoli ne odrečete? Bi lahko rekli, da so to sladkarije?

Ja, še vedno si rada privoščim kaj sladkega in še vedno se ne odrečem tunovemu toastu, ki ga zelo dobro pripravim. To imam res zelo rada in tudi temu se ne odrečem. Vedno pravim, da je treba voziti slalom; če bom ob koncu tedna, med neko rojstnodnevno zabavo pretiravala, se ve, da bom od ponedeljka spet zelo disciplinirana. A da bi si hrano odmerjala, jo tehtala in nosila s seboj, ta obdobja so pa mimo. To sem počela, ko sem bila v fazi hujšanja, ko je bilo zelo pomembno, da sem jedla redne obroke in večkrat na dan. Trenutno pa nisem tako stroga, a daleč od tega, da se nažiram. Zavedam se, da je treba poslušati telo, na vseh področjih življenja se trudim ves čas ohranjati neko ravnotežje.

Obstaja kakšno živilo, ki ste ga zaradi zdravega življenja vzljubili, pa ga prej niste marali?

Pred dvema letoma sem dala priložnost morski hrani, ki je prej nikoli nisem oboževala. Dobro, jedla sem tuno iz konzerve, zdaj pa jem tudi brancina, orado ... In mi je všeč. Tudi pri zelenjavi sem prej jedla samo zeljnato solato, zdaj pa še zeleno, motovilec, paradižnik. Mogoče mi bo nekoč uspelo dodati še kakšno vrsto. Počasi. Ne bom se pa silila.

Kaj je vedno v vašem hladilniku?

Notri imam vedno skuto, tuno, piščanca, beljakovinske napitke ... Si pa ne predstavljam več življenja brez sladila sugar free sugar, torej sladkor brez sladkorja. Nima kalorij, ne vpliva na zobe, ne dviguje inzulina, okus je super. Eno imam vedno v avtomobilu in je z mano, kamorkoli grem. V hladilniku se seveda najdejo tudi stvari, ki niti niso tako zdrave, a jih zaužijem po občutku.

Kako pa so videti vaša prehrana in aktivnosti na dopustu?

Rekreiram se, tečem, pri prehrani pa ne delam težav. V času, ko sem bila na dieti, sem si jo nosila sabo tudi na dopust: ena torba je bila za obleke, druga za hrano. Zdaj pa tega ne počnem več. Jem po občutku. Pomembno je, da si zmeren in da ne pretiravaš.

Foto: Sportida

Vas ljudje po toliko letih še vedno sprašujejo za nasvet o hujšanju?

Odkar sem pred sedmimi leti delila svojo zgodbo, stalno dobivam vprašanja na to temo. Ne samo, da je veliko intervjujev, no, zdaj tudi zaradi šova The Biggest Loser Slovenija, dobivam tudi veliko zasebnih sporočil na Facebook in Instagram. Zanima jih, ali jem kakšne prehranske dodatke, katere beljakovine jem, kakšen je bil moj jedilnik, kako sem trenirala ... In z veseljem odgovarjam na ta vprašanja, ker lahko delim svojo izkušnjo in upam, da bo nekdo z njo tudi tako motiviran in da bo tudi njemu uspelo. Izkušnja iz prve roke je vredna veliko več kot vsi članki, ki jih prebereš. Ko prebereš članek, ti je lahko vse jasno, a ko nekoga osebno vprašaš, dobiš realnejšo sliko. Teh vprašanj dobivam še vedno zelo veliko. Očitno je to še vedno tema, v kateri se ljudje najdejo, ukvarjajo se s tem, da bi nekaj naredili zase.

Kaj ste se v tem času naučili o sebi?

Predvsem to, da ne moreš nikoli vsem ugajati. Karkoli boš naredil, se bo vedno našel kdo, ki bo našel na tebi nekaj, kar mu ni všeč. Če hočeš biti nekritiziran, je najboljši recept, da ne delaš nič. Karkoli boš naredil, bo nekoga zmotilo. To sem vedela, še preden sem začela hujšati, vedela sem, kaj se bo zgodilo. Vedela sem, da me ne bodo vsi začeli hvaliti, da bodo rekli, da sem bila prej videti bolje. Naučila sem se tudi tega, da se v življenju nikoli ne smeš lotiti nečesa zaradi drugih. Samo zaradi sebe. Če sem se lotila hujšanja, sem to naredila zaradi sebe, ne zaradi opazk drugih. Če pa bi to storila zaradi opazk drugih, bi bila na koncu izjemno razočarana, saj bi ti isti ljudje našli novo opazko.

Save

Save