Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
29. 11. 2013,
11.39

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

otrok depresija

Petek, 29. 11. 2013, 11.39

6 let, 6 mesecev

Se morda tudi vaš otrok spopada z depresijo?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Veliko ljudi še vedno verjame, da so otroci premladi, da bi lahko bili depresivni, vendar pa ta pogosta duševna motnja ni omejena na starost in jo imajo celo dveletni otroci.

Po podatkih ameriške Akademije za otroško in mladostniško psihiatrijo (Academy of Child and Adolescent Psychiatry) približno pet odstotkov ameriških otrok in mladostnikov v vsakem trenutku trpi zaradi depresije.

Depresijo lahko pri otrocih hitro spregledamo. Osnovni simptomi depresije so žalost, občutek brezupa in spremembe razpoloženja, sicer pa so različni in se spreminjajo glede na starost otroka.

Kakšni so znaki depresije pri otrocih? Do tretjega leta starosti imajo lahko otroci na primer težave s hranjenjem, izbruhe jeze, morda niso ravno igrivi in ne kažejo čustev. Pri starosti od treh do petih let so nagnjeni k nesrečam in fobijam. Pri šoloobveznih otrocih, starih med šest in osem let, se depresija lahko izraža tudi skozi agresivno vedenje ali z oklepanjem staršev in izogibanjem novim ljudem in izzivom. V starostni skupini od devet do 12 let so pogosti simptomi morbidne misli. V tej starosti imajo otroci tudi dovolj intelektualnih sposobnosti in socialnega razumevanja, da lahko razmišljajo o razlogih za svojo depresijo in lahko sami sebe krivijo, da so razočarali svoje starše.

Sicer pa naj bodo starši pri svojih otrocih pozorni na spodnje znake:

• pogosta žalost in jokavost, • zmanjšano zanimanje ali nezmožnost uživanja v prej priljubljenih aktivnostih, • brezupnost, • stalni občutki dolgočasja in pomanjkanja energije, • socialna izolacija in slaba komunikacija, • nizka samozavest in občutek krivde, • preobčutljivost na zavrnitev ali neuspeh, • povečana razdražljivost, jeza ali sovražnost, • težave z medosebnimi odnosi, • pogosto pritoževanje, da jih kaj boli, na primer glava ali trebuh, • pogosta odsotnost iz šole in slab učni uspeh, • nizka stopnja koncentracije, • večja odstopanja v prehranskih ali spalnih navadah, • govorjenje o tem, da bo pobegnil/-a od doma, • samomorilne misli ali samodestruktivno vedenje.

Kam po pomoč? Če se eden ali več zgoraj omenjenih znakov vztrajno ponavljajo, naj starši poiščejo ustrezno strokovno pomoč. Za začetek se lahko obrnejo na ljubljanski, mariborski ali koprski Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.

Genetika naj bi bila odgovorna za 50 odstotkov depresij v otroštvu Vzroki za depresijo so pri otrocih, tako kot pri odraslih, številni, vendar pa naj bi bili genetski med najpogostejšimi – po podatkih ameriške Akademije za otroško in mladostniško psihiatrijo naj bi bil odgovorni za več kot 50 odstotkov depresij v otroštvu. Za otroke depresivnih staršev je tveganje za depresijo zelo visoko.

Depresijo lahko sprožijo travmatični dogodki, kot so na primer ločitev staršev ali smrt enega izmed njih. Do nje lahko vodi tudi spolno ali fizično nasilje, kar povzroči trajne spremembe v regulaciji hormonov in nevrotransmiterjev, povezanih s stresom. Povzročijo jo lahko tudi ustrahovanje v šoli, učne težave, družbena zavrnitev in tako dalje.

Ne spreglejte