Pretiravanje s športom je škodljivo

Redna zmerna vadba je koristna in nujna stvar, neumorno opozarjajo zdravniki in strokovnjaki za zdravo življenje. A postavlja se vprašanje, kdaj je gibanja preveč.

Kardiolog James O’Keefe z ameriškega inštituta za bolezni srca bolnišnice St. Luke v Kansas Cityju je s svojimi kolegi prišel do znanstvenega spoznanja, da je pretirana telesna dejavnost škodljiva."Dobra vadba je kot močno zdravilo," pravi kardiolog. "Do določene mere telo zdravi, krepi in ga ohranja v dobri kondiciji. Če je aktivnosti preveč, pa ima ta nasprotne učinke, ki lahko vplivajo na zdravje in celo življenjsko dobo."

Znanstveniki z ameriškega inštituta so v raziskavo vključili posameznike, ki so trenirali za maraton, triatlon in ultramaraton ali pa so kaj od tega že opravili. Upoštevali so tudi športnike, ki so se pripravljali na dolge kolesarske tekme.

Na splošno velja, da ljudje, ki se redno gibljejo, živijo sedem let dlje. A kot je ugotovila skupna strokovnjakov z O’Keefom na čelu, je pri ekstremnih športnikih ravno obratno. Ne le, da se v tem primeru zdravilni učinek športa izniči, še več – delovati začne celo proti telesu. V raziskavi so ugotovili, da se v telesu po odtečenem maratonu stopnja srčnega troponina, ki je sicer signalizator za srčni infarkt, poveča za kar 50 odstotkov.

Troponin se v telesu sprosti, ko je srčna mišica v stiski. Ob dolgotrajnih izjemnih vadbah je srce izredno obremenjeno in črpanje zato (pre)intenzivno.

Tek za dolgo življenje Na letnem srečanju ameriških zdravnikov za športno medicino je eden od v raziskavi sodelujočih strokovnjakov Carl Lavie oznanil podatek, da je optimalna količina teka za dalgo življenjsko dobo od 15 do 25 kilometrov na teden.

"Mislimo si, da več ko bomo tekli, več bo pozitivnih učinkov, a ni čisto tako," opozarja Lavie. "Tisti, ki s tekom pretiravajo, si naredijo enako škodo kot tisti, ki se ne gibljejo," je jasen strokovnjak.

Seveda pa se posledice pretiravanja s športom ne pojavijo čez noč, ampak se pokažejo čez leta. Zato O’Keefe poudarja, da nadobudnežev, ki se enkrat v življenju želijo udeležiti maratona, od tega ne odvrača. "Če se za to odločijo, jih v tem podpiram, a hkrati jim tudi povem, da naj gre za enkratno izkušnjo, ne pa dolgoletno navado."

Z leti je vse več primerov ekstremnega ukvarjanja s športom, še pravi O’Keefe. Obsesija z gibanjem se je v Ameriki v zadnjih 35 letih potrojila, na "amaterskih" maratonih pa je iz leta v leto več udeležencev. "A kar potrebujemo, je zmerna dnevna vadba, ne tek na herojskih razdaljah. Največ koristnega lahko naredite z gibanjem, ki naj traja od 15 do 30 minut vsak dan. Za srce ni dobro, da preveč sedimo, a prav tako ni dobro, da ga preveč obremenjujemo," sklene kardiolog.