Petek, 13. 9. 2013, 14.59
8 let, 7 mesecev
Pik ose ali čebele je lahko tudi usoden
Za večino ljudi je pik zgolj boleča motnja, pri nekaterih pa lahko sproži potencialno nevarno alergijsko reakcijo. Za približno dva Slovenca letno je ta pik usoden, nam je med drugim povedala Nissera Bajrović, dr. med., spec., z oddelka za pljučne bolezni in alergije iz bolnišnice Golnik. Ali lahko alergijo oziroma reakcijo na pike žuželk dobimo kadarkoli v življenju? Najpogosteje je tako, da ljudje pike različnih žuželk dolgo prenašajo brez kakršnihkoli težav, potem pa enkrat doživijo reakcijo, ki lahko ogrozi tudi njihovo življenje. To se lahko zgodijo v kateremkoli obdobju. Ob prvem piku alergijska reakcija ni mogoča, da se ta zgodi, mora biti izpolnjenih nekaj predpogojev. Najprej se mora organizem vsaj enkrat srečati z alergenom in ob teh srečanjih se morajo ustvariti specifična protitelesa razreda IgE, ki so odgovorna za alergijske reakcije. Koliko ljudi je v Sloveniji alergičnih na pike os in čebel? Ocenjuje se, da ima približno 20 odstotkov svetovne populacije pozitiven vsaj en test oziroma kaže občutljivost na pik vsaj ene žuželke, le dva odstotka teh pa ima težave, če jih piči osa ali čebela. Koliko ljudi v Sloveniji letno umre zaradi pikov žuželk? Približno dva v enem letu. Zakaj se zdi, da ose in čebele nekatere ljudi pičijo pogosteje? Privabljajo jih vonjave, ali naš lastni vonj ali dišave, in način obnašanja, zato nekomu, ki je že imel reakcijo, odsvetujemo uporabo dišav. Ali je pomembno, ali te piči osa ali čebela? So kakšne razlike? Strup je sestavljen iz več beljakovin. Določena beljakovina predstavlja glavni alergen in glavna alergena sta si različna. Je pa en alergen, ki je pri obeh enak. Torej razlike so. Kaj pa v reakcijah? Nekateri zelo dobro prenašajo pik čebele, pa imajo težave po strupu ose in obratno. To je različno od posameznika do posameznika. Večkratni piki žuželke pomenijo večjo možnost, da nastanejo protitelesa proti temu strupu in pozneje alergija. Če bolnika nikoli ni pičila čebela, je velika verjetnost, da ob prvem piku, čeprav ima recimo težave ob piku ose, ne bo imel težav. In obratno. Je pa res, da nas je zdravnike, potem ko se lotimo zdravljenja, bolj "strah" tistih, ki so imeli težave po piku čebele, kot tistih po piku ose. Zakaj? Zato ker zdravimo z alergenom, torej strupom ose ali čebele, odvisno od tega, s katero je imel težave. Dvajset odstotkov tistih, ki jih zdravimo s strupom čebele, ima med zdravljenjem težave, torej alergijske reakcije. Pri njih se nam zdravljenje veliko bolj zapleta, pri osah le v kakšnih dveh odstotkih. Kaj je normalna in kaj nenormalna reakcija na pike? Normalno je, da po piku malo boli in se na mestu pika pojavi oteklina, ki je manjša od desetih centimetrov in nato sama od sebe ali po hlajenju izgine v nekaj urah. Ko je ta reakcija večja od desetih centimetrov in traja več ur oziroma kar kakšen dan ali dva, govorimo o večji lokalni reakciji. Takrat je koristno prizadeto območje namazati s kakšnim kortikosteroidom, lahko tudi z antihistaminikom. Če se začne dogajati karkoli zunaj mesta pika, recimo da neko osebo osa piči v predel stegna in jo začnejo srbeti dlani, podplati, lasišče in se celo pojavi koprivnica ali dušenje, takrat govorimo o sistemski reakciji. V takšnem primeru je treba takoj k zdravniku in po zdravljenju alergijske reakcije bolnika napotiti k alergologu.