"Ne verjamejo mi, koliko sem stara"

"Naziv plesalka je le nekaj, s čimer se identificiram. Zdaj rečem, da sem nekaj v danem trenutku. Ko na primer vodim delavnico, na kateri sem plešem z otroki, sem ples. Ko občutim, kako piha veter, sem lahko tudi samo veter," pojasni Kristina De Ventus, ki je s plesom povezana že vse življenje. Svoje znanje je med drugim izpopolnjevala celo v newyorškem Alvin Ailey American Dance Centru. Kot solistka je sodelovala v plesnih predstavah francoskega koreografa Freda Lasserrea in čilske prima balerine Maritze Galaz. V okviru Društva baletnih umetnikov Slovenije je ustvarjala koreografije za gala večere novih baletnih koreografij in tam tudi plesala, bila je predsednica Društva modernih umetnosti, soustanovila je Plesni center Ljubljana.

In čeprav pleše že zelo dolgo, šele zadnjih nekaj let pleše svobodno, iskreno. Ples jo, odkar so se ji odprli določeni energetski centri, tako napolni z energijo, da ne potrebuje več kot tri ure spanca na dan. Ko ne pleše, bere, kuha, hodi v naravo, se druži s prijatelji ali pripravlja kaj za svoje plesne delavnice. Ples brez forme je kriv tudi za njen mladostni videz, saj ji mnogi ne verjamejo, koliko let ima.

"Šele ko misli zavestno odidejo, postaneš svoboden" Preden je pred tremi leti v društvu Bindu na eni izmed delavnic odkrila ples brez forme, je več kot petnajst let plesala različne plesne zvrsti (klasični balet, horton, floor barr, jazz balet …), zato je bil prehod s plesnih tehnik, ki imajo strogo predpisano držo telesa, v "ples brez pravil" vse prej kot lahek. Njeno telo se je spremembi upiralo. "Dolga leta klasičnega naučenega plesanja se močno zasidrajo v telo. Ta spomin sem morala razbiti. Prej se trudiš, da vsak gib izvedeš, kar se da popolno. Tvoje telo je navajeno na ponavljanje gibov. Plešeš tako, kot od tebe zahtevajo drugi, pred sabo imaš ogledalo, v katerem se ves čas opazuješ in paziš na estetiko. Pri plesu brez forme gib iz tebe pride spontano. Ko glasbo spustiš v svoje telo, pa pridobiš nazaj tudi naravno inteligenco telesa."

Pri plesu brez forme ne gre samo za ples, gre za veliko več. Gre za obliko naravne meditacije, ki vodi k veliki fizični in psihični razbremenitvi. "Postaneš mehko, fluidno, gibajoče se telo." Poškodb ni, saj telo posluša lastno inteligenco, ki jo trener samo še usmerja. Ko je Kristina zaplesala brez omejitev, je vse staro odpadlo, nakopičena žalost je izginila. "Vsi že od majhnih nog delujemo tako, kot od nas pričakujejo drugi. Nihče ti ne dopusti, da se do konca nasmeješ, da skačeš, da dokončno občutiš in začutiš po svoje. Ne tako, kot želi nekdo drug. In to je včasih zelo težko. Pri plesu brez forme gre za pot, ki te pripelje do stanja, ko postaneš brez misli, vsi spomini in pričakovanja drugih se razbijejo. In šele ko misli zavestno odidejo, postaneš svoboden."

"Najtežje se je predati" Odkar se intenzivno ukvarja s plesom brez forme, je spoznala, da se ne izključuje s klasičnim plesom. "Profesionalnih plesalcev nihče ne uči, kako naj vase spustijo več inštrumentov hkrati, vso dinamiko … naj pustijo, da jih glasba vodi." Radost, ki jo prinese ples brez forme, pa se prenaša tudi v vsakdanje življenje. "Boljše in lepše kuhaš, saj boljše okušaš, vonjaš … Ples brez forme ti pomaga, da začneš živeti v danem trenutku. Mi smo naučeni, jutri ob osmih bo na primer nekaj in če ne bo, se bo podrl svet. Tako kot se pri plesu prepustiš glasbi, se v življenju prilagajaš nepričakovanim stvarem. Tako kot pri plesu nekatere gibe izvajamo počasi, moramo tudi v življenju določene stvari delati na počasen način."

Znanje plesa brez forme Kristina prenaša naprej, pri tem pa opaža, da je najtežje, s čimer se soočajo njeni učenci, predaja. "Najtežje se je predati, biti sam s sabo in se sprejemati takega, kot si." Tu so še zadrega pred tem, kako bodo videti, različni strahovi. "Ljudje so prepričani, da morajo za ples, tako kot za življenje, nekaj znati. Ampak da ti nekaj občutiš, ne potrebuješ znanja. Tako delam tudi sama, naprej predajam stvari, ki sem jih doživela in ki jih tudi razumem, in ne tistega, kar sem samo prebrala v knjigi. Če ne vem, kakšno je moje telo, ki se predaja valovanju, tega ne morem učiti drugih."

"Ozavestiti želim predvsem to, da lahko plešemo vsi" Pomembno vlogo pri plesu brez forme igra tudi kakovostna glasba. "Ko orkester, v katerem je veliko inštrumentov, zaigra neko harmonično glasbo, se nanjo tako odzove tudi naše telo. Včasih se, tako kot v življenju, soočamo tudi z glasbo, ki nam ni najbolj všeč. Tudi takrat se moramo poskusiti predati se glasbi in plesati." Danes Kristina, čeprav je pred dvema letoma plesala v plesni predstavi Maše Kagao Knez, pleše le še brez forme. Ob gibanju ne čuti nobenih bolečin, saj njene mišice, čeprav še vedno dela na moči, ostajajo mehke. Njeno gibčno telo se brez težav skloni naprej in nazaj, ko pleše, ima občutek, da lebdi.

"Ozavestiti želim predvsem to, da lahko plešemo vsi," poudarja Kristina, ki ljubezen do plesa širi tudi med najmlajše, za katere organizira t. i. Lilali kreativnice. Do otrok je zaradi njihove "naravnosti" že od nekdaj čutila posebno navezanost. Dejavnosti na njenih delavnicah, izboljšujejo spomin, koncentracijo, motorične sposobnosti in vplivajo na dobro počutje in zadovoljstvo. "Delati z otroki je užitek, saj njih ni sram. Delajo spontano, brez forme. Ko otrok enkrat pridobi ta spomin, da lahko svobodno izraža čustva in gibanje, bo ta v njem ostal za vedno. Od otrok pa se lahko veliko naučimo tudi odrasli. Predvsem to, kaj pomeni živeti v trenutku. Kaj pomeni biti spontan in delovati naravno."