Migrena ni le močan glavobol

Migrena je nevrološki sindrom, ki ljudi, ko jo dobijo, lahko popolnoma onemogoči za kakršnokoli delovanje na vseh področjih življenja, tako profesionalnem, socialnem kot tudi osebnem. Stroški migrene naj bi le v Evropi znašali več kot 27 milijard evrov letno. Kot še kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije, ima migrena skoraj zagotovo genetsko podlago, vendar imajo pri tej bolezni zelo pomembno vlogo okoljski dejavniki. Je skupek izčrpavajočih simptomov V ameriški Fundaciji za raziskovanje migrene (Migraine Research Foundation) so prepričani, da migrena ni le močan glavobol, temveč običajno vključuje zelo izčrpavajočo zbirko nevroloških simptomov, kot so na primer motnje vida, slabost, bruhanje, omotico, ekstremno občutljivost na zvok, svetlobo, dotik in vonj ter mravljinčenje ali omrtvelost v udih ali obraza. Bolezen seveda pri vsakem človeku poteka drugače. Sicer pa je migrena lahko lokalizirana na eni polovici glave ali pa se izmenično širi še na drugo polovico. Traja lahko od štiri pa tja do 72 ur. Migreno lahko sprožijo zunanji dejavniki, kot so svetloba, vremenske spremembe ali hrup, fiziološki, recimo telesni napor ali alkohol, in psihološki, kot sta na primer stres ali tesnoba. Migrene ni mogoče ozdraviti, lahko pa s pomočjo zdravnika lajšamo njene simptome in zmanjšamo njeno pogostost. Odkrili pet genskih regij, ki jih povezujejo s pojavom migrene Nastanek migrene ni docela pojasnjen. So pa znanstveniki nedavno v eni večjih študij odkrili pet genskih regij, ki jih povezujejo s pojavom migrene. Študija po njihovem prepričanju odpira nova vrata za razumevanje vzroka in bioloških sprožilcev, ki so osnova migrenskih napadov.