Je vsa predelana hrana slaba?

Predelano hrano uživamo že stoletja, saj je takšna vsa hrana, ki je ne zaužijemo take, kot smo jo dobili v naravi. To pomeni vso hrano, ki smo jo na primer sušili na soncu, fermentirali, konzervirali s pomočjo soli, zmrznili, kuhali, pekli itd. Med predelano spada ves spekter hrane, od minimalno do močno predelane.

Kaj je ultra predelana hrana? Največji problem predstavlja močno predelana oziroma ultra predelana hrana, kot jo je imenoval Carlos Monteiro s Centra za epidemiološke študije o zdravju in prehrani, ki deluje v okviru brazilske univerze Sao Paolo. Po njegovem mnenju pod omenjeno kategorijo sodijo vsi prehranski izdelki, ki združujejo predelane sestavine.

Ultra predelana hrana je torej vsa tista hrana, ki jo na policah trgovin najdete v obliki že pripravljenih jedi za uživanje ali jedi, ki jih lahko hitro pripravite oziroma dokončate sami, ter raznorazni prigrizki, kot so na primer čips. Tovrstna hrana ima običajno visoko kalorično vrednost ter je bogata z maščobami, sladkorjem in soljo, vendar osiromašena z za zdravje pomembnimi hranili, kot so vitamini, minerali, vlaknine, encimi itd.

Prav tako je Monteiro z raziskavo dokazal povezavo med uživanjem ultra predelane hrane in debelostjo.

Zakaj močno predelana hrana ni zdrava? Močno predelana hrana vsebuje številne aditive, ki bodisi podaljšajo rok trajanja ali ojačajo senzoričo vrednost hrane. "Takšni aditivi so lahko homogenizirana maščoba, rafiniran sladkor, rafinirana sol in seveda nekateri od več tisočih drugih aditivov, označenih s črko E. Velika večina teh aditivov, okoli 90 odstotkov, se hrani doda zaradi kozmetični učinkov in nekateri resnično slabo vplivajo na naše zdravje. Tako gre posebna pozornost predelanim mesnima, sladkarijam, slanim prigrizkom, omakam, juham iz vrečke, pekovskemu pecivu, sadnim jogurtom in kosmičem za zajtrk," nam pojasni nutricistka Mojca Cepuš.

Smo lahko s hrano tudi zasvojeni? Znanstveniki so prav tako dokazali, da smo lahko z močno predelano hrano tudi zasvojeni. Tako je študija dr. Belinde Lennerz iz Harvard Medical School pokazala, da prigrizki z visoko vsebnostjo sladkorja aktivirajo področja možganov, ki jih spodbudijo tudi trde droge, kot sta kokain in heroin.

Toda dokler je vaš jedilnik večinoma sestavljen iz svežega sadja in zelenjave, oreščkov, polnozrnatih proizvodov, potem občasni prekrški niso težava. V sodobnem hitrem tempu življenja in pomanjkanju časa je komercialno predelana in pripravljena hrana za hitro pripravo in uporabo občasno še kako dobrodošla rešitev.