Ali tudi vi živite na tehtnici?

Če ste si kdaj privoščili kakšen kos pice ali toasta preveč, se najedli piškotov in drugih prigrizkov, poznate neprijeten občutek, ki sledi prenajedanju. Ne gre le za telesni občutek polnosti, ampak nas zraven napadejo še občutki sramu in krivde, tako da je vse samo še hujše.

Veliko ljudi se spoprijema s to težavo, kar niti ni tako čudno, saj je na voljo toliko slastne in relativno okusne hrane, da smo vsak dan postavljeni pred preizkušnjo, da si privoščimo prevelik obrok nezdrave hrane. Samo pomislite na vse piškote, tortice, čips, sladoled in podobne dobrote, po katerih se nam kar naprej cedijo sline. Sicer ni nič narobe, če si občasno privoščimo kakšen tak prekršek, vendar je zelo pogosta skušnjava, da bi tovrstno hrano uživali ves dan vsak dan. Ko pa si ogledujemo še objave različnih receptov na družbenih omrežjih, lahko mislimo samo še na hrano.

Kako se spopasti z napadi lakote?

Včasih je želja po občutku ugodja, ki nam ga ponuja določena hrana, močnejša od našega razuma. Hitro se znajdemo v začaranem krogu, ko jemo zato, da se tolažimo ali kratkočasimo. Na srečo obstaja nekaj ukrepov, kako se temu izogniti in hkrati poskrbeti za boljše počutje.

REDNI OBROKI

Izogibajmo se postenju in izpuščanju obrokov, da ne bomo doživljali še hujših napadov prenajedanja. Omejevanje hrane velikokrat povzroči še več pretiravanja.

NAŠ NASVET #1: Za svoj naslednji obrok si pripravimo kaj zdravega in zadovoljujočega. Glavno je, da jemo čim bolj normalno – kar si želimo, dokler smo lačni. Ustavimo se, ko začutimo sitost. Včasih je težko ugotoviti, kdaj smo lačni in kdaj siti, vendar je ključno, da se lakoto in sitost naučimo razpoznavati.

SPREHOD

Ne pretiravajmo z vadbo, če smo se pred tem preveč najedli. Petdeset sklec ali sto poskokov nas ne bo rešilo pred nalaganjem odvečne maščobe. S tem bomo samo še poslabšali svoje počutje.

NAŠ NASVET #2: Privoščimo si lahek sprehod. V nekaj urah po preobilnem obroku je pametno iti na sprehod. Gibanje v naravi nas bo razvedrilo in zmanjšalo stres. Že deset minut sprehoda pa poskrbi, da se hrana malce hitreje prebavi.

VODA

Razstrupljanje ni prava rešitev. Razstrupljanje pride v poštev, če bi svoje telo izpostavili toksinom, česar pa najverjetneje nismo storili. Naše telo ima dovolj sposobnosti, da samo predela vse, kar vnesemo vanj. En prevelik obrok ali čezmerno uživanje hrane ves dan še ne pomeni, da je v prihodnjih dneh treba omejiti vnos hrane. Nikar se ne kaznujmo za občasne grehe.

NAŠ NASVET #3: Popijmo dovolj sveže vode. S tem lahko iz telesa odstranimo morebitne prevelike količine natrija, če smo morda pretiravali s slanimi prigrizki ali soljo na splošno. Ampak tudi z vodo ne smemo pretiravati. Po večjem obroku popijmo od enega do 2,5 decilitra vode. Potem pa se potrudimo, da bomo dobro hidrirani ves dan.

NAČRTUJMO

Ko že mislite, da se ne boste naučili brzdati napadov lakote, nikar ne obupajte in si ne recite: "Ah, naj gre k vragu." Takrat se nam lahko zgodi, da se dan prenajedanja razvleče v daljše obdobje in ni niti sledu več o zdravih prehranjevalnih navadah, ki smo jih poskušali vpeljati v svoj življenjski slog.

NAŠ NASVET #4: Hrane se lotimo bolj strateško. Razmislimo, kaj si bomo pripravili za naslednji obrok. Če se preveč najemo za kosilo, razmislimo, kaj bomo jedli za večerjo. Na primer: kombinirajmo pusto meso z zelenjavo, ki je bogata z vlakninami.

Velika obremenitev: tehtnica in zdravstvene težave

Zaradi pretiravanja pri hrani se naše življenje lahko začne vrteti okrog odvečnih kilogramov in se začnemo kar naprej obremenjevati s številkami na tehtnici.

Najbolje je ukrepati, še preden nas napade neustavljiva želja po določeni vrsti hrane. Eden od ukrepov je ta, da hrane ne ločujemo na dobro in slabo. Čim si nekaj omejimo, smo na dobri poti, da bomo začeli pretiravati.

Tudi zdrava prehrana ima dovolj možnosti za različne priboljške. Bolj ko si bomo prizadevali, da bi  svoje razmišljanje preusmerili z diete na normalno prehrano, lažje bomo prekinili začaran krog prenajedanja in omejevanja. Ko že grešimo, poskušajmo v tem uživati, potem bo želja po večjih količinah postala šibkejša.

Poskušajmo jesti večkrat na dan po malo, tako da ne bomo zvečer lačni kot volkovi. Prav večer je najbolj "nevaren" čas dneva za prenajedanje. Uživajmo v polnovrednih in hranljivih obrokih, ki imajo pravo razmerje beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Le takšen obrok nas ravno prav nasiti.

Dobro je tudi, če poznamo sprožilce, ki so vzrok prenajedanja. Včasih hrano uporabimo za prikrivanje čustev, kot so dolgčas, osamljenost, nezadovoljstvo, razočaranje ali preobremenjenost. Poskusimo za začetek brez hrane odkriti pravi vzrok počutja in občutkov.

Hrana, ki povzroča pekoč občutek v želodcu

Slani prigrizki, slaščice in mastna hrana lahko velikokrat prispevajo k nelagodju v želodcu. Ena od najbolj neprijetnih želodčnih težav je tudi zgaga, ki je lahko posledica nepravilnega prehranjevanja. Dobro znani krivci za zgago so, na primer, ocvrta hrana, čokolada, sladice, ki vsebujejo poprovo meto, kečap, gorčica, kis … Med živili, ki vsebujejo veliko kislin in zato povzročajo zgago, so tudi citrusi.

Splošno priporočilo je, da se izogibamo hrani in pijačam, ki dražijo spodnji požiralnik. Pomaga že, če jemo manj pogosto ali v manjših količinah. Količina zaužite hrane je gotovo še en dejavnik, ki vpliva na zgago, pomembno pa je tudi, kdaj jemo. Zlato pravilo je, da vsaj tri ure pred spanjem ne jemo.

Ena najpogostejših sodobnih zdravstvenih težav

Zgago, ki velja za eno od najpogostejših zdravstvenih težav ljudi današnjega časa, povzroči vračanje želodčne vsebine, predvsem kisline v požiralnik.

V primerih, ko ne gre za prehodno motnjo, torej pri hujših motnjah, jo zdravnik opredeljuje kot gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB). Po znanstvenih podatkih se simptomi GERB – zgaga, bolečine v prsih, kolcanje, hripavost, kronični laringitis, kašelj – pojavljajo pri kar od 20 do 40 odstotkih odraslih.