SiolNET. Trendi Zdravje
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ali ljudje res postajamo vse bolj jezni?

2

termometer

Hiter tempo življenja nas mnogokrat postavi pred življenjske situacije, ki preverjajo same meje naših sposobnosti in zmogljivosti, kar je pogosto lahko tudi vzrok izbruhov jeze.

Po podatkih britanske Fundacije za duševno zdravje (Mental Health Foundation) oziroma njenem poročilu iz leta 2008 z naslovom Točka vrelišča (Boiling Point) je skoraj tretjina ljudi od dva tisoč sodelujočih v raziskavi dejala, da imajo prijatelja ali družinskega člana, ki ima težave z obvladovanjem jeze. Približno 64 odstotkov jih je prepričanih, da ljudje na splošno postajajo vse bolj jezni.

Mag. Polona Fister, univerzitetna diplomirana psihologinja in psihoterapevtka, nam je povedala, da ima jeza mnogo vzrokov in obrazov, eden od njih pa je zagotovo tudi način življenja, ki po njenih besedah na vseh področjih kliče po več, višje, močneje in uspešneje. "Posameznik pa temu imperativu že zaradi človekovega sistema, ki seveda ni brez omejitev, težko sledi in s tem je postavljen v neprijetno situacijo, ki je lahko osnova za jezen odziv."

Kaj je jeza, kakšen je njen namen in kdaj jo začutimo? Omenjeno čustvo ima v svoji osnovi obrambno funkcijo, saj človeka aktivira, da se v neugodni situaciji postavi zase. Takrat je lahko to čustvo osvobajajoče, saj je v funkciji pozitivne moči in samopodobe. Kot pojasni Fisterjeva, jezo občutimo tudi fizično, saj se nam zvišata srčni utrip in krvni tlak, spremeni pa se tudi nivo adrenalina in noradrenalina. "Posameznik, ki ga preplavi jeza, lahko doživlja občutke tiščanja po telesu, stiskanja v prsih, razbijanja v glavi itd. Opazovalec pri jeznem navadno opazi glasnejše govorjenje, napeto obrazno mimiko, telesno držo, ki se nagiba naprej, stiskanje zob itd."

Kako vemo, da jeze ne obvladujemo? Težave nastopijo, ko je odziv posameznikov nesorazmeren situaciji in jih čustvo obvladuje tudi takrat, ko so vzroki zanj že minili. Jeza skratka vodi njihova dejanja, oni so le njeni akterji. Vedenje v takšnih situacijah po mnenju Fisterjeve postane destruktivno in povzroča stisko pri vseh vpletenih, odločitve pa se v takšnem stanju sprejemajo kar same od sebe. "V današnjih časih je pri posameznikih morda najbolj resna težava pojavljanja in doživljanja jeze zaradi občutka nemoči, ne zaradi primarne ogroženosti. V teh primerih jeza izgubi svojo pozitivno funkcijo."

Zakaj so določeni ljudje večino svojega življenja jezni? Obstajajo ljudje, ki so večino svojega življenja jezni, ker ne sprejmejo odgovornosti za svoje življenje, temveč krivdo za svojo nesrečo, stisko ali trpljenje pripisujejo drugim osebam ali zunanjim dejavnikom. In kot pojasni naša sogovornica, je začaran krog nereševanja stiske sklenjen. Če torej takšen posameznik krivdo in odgovornost za svoje težave prepisuje nekomu ali nečemu drugemu, jih sam ne more rešiti. Moč tako podeljuje nekomu drugemu in jo odreka sebi, zato se čuti nemočnega.

Kakšne so posledice potlačene jeze? Obstajajo pa tudi ljudje, ki znajo jezo dobro skrivati, kar je nevarno zlasti za njihovo zdravje. "Potlačevanje jeze oziroma neizražanje čustev vodi v psihosomatske bolezni. Težava je tudi v tem, da izvor tovrstnih bolezni zato težje določimo, ker je potlačen in s tem neizražen med vzroki bolezni. In potem iščemo in zdravimo vse mogoče, osnovni vzrok bolezni, skupaj s posledicami, pa ostaja."

Kaj pomeni jezo obvladati? "Preprosto rečeno jezo obvladujemo takrat, ko obvladujemo sebe, svoje reakcije, ko še zmoremo trezno razmišljati in ravnati ter, seveda, ko je jeza primerna in sorazmerna s situacijo. Opazovalec hitro opazi, kdaj jeza obvladuje človeka. Vedenje v tem primeru vodi nemočni otrok, ne razsodni odrasel, kadar govorimo o odrasli osebi. Temu primerne so tudi odločitve in ravnanja," še pojasni Fisterjeva.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin