SiolNET. Trendi Zdravje
Vsebino omogoča Krka
  • Messenger
  • Messenger

Ali bi vaše žile z odliko opravile tehnični pregled?

žile
Vsebino omogoča Krka

Dejanska oziroma biološka starost žil lahko ustreza koledarski starosti človeka, lahko pa je številka večja.

Naše žile se začnejo starati, takoj ko se rodimo, in od stanja naših žil je odvisna starost telesa. Struktura in delovanje arterij se s staranjem spreminjata, tako da se poveča togost žilne stene, žila se razširi, žilna stena pa se zadebeli in postane dovzetna za razvoj ateroskleroze.

Ključna sestavina celic, ki lahko tudi škoduje

Holesterol je ključna sestavina celičnih membran in je za delovanje našega telesa nepogrešljiv. Je vosku podobna snov in iz njega nastanejo tudi različni hormoni – spolni in hormoni nadledvične žleze. Pri razgradnji holesterola se v jetrih tvorijo žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne za prebavo maščob.

Poznamo tako imenovani "dobri" in "slabi" holesterol:

"Dobri" holesterol: HDL (high density lipoproteins – lipoproteini z veliko gostoto)

"Slabi" holesterol: LDL (low density lipoproteins – lipoproteini z majhno gostoto)

Delovanje HDL in LDL

Delci LDL so škodljivi, ker holesterol odlagajo v žilne stene.

Dobri holesterol HDL z žilnih sten "odnaša" holesterol nazaj v jetra, kjer se nato presnovi.

dvoboj Trendi Ko si gledata v oči HDL in LDL – kdo bo zmagal?

Kadar ga je v krvi preveč, se začne kopičiti v žilni steni. V primeru povišanih vrednosti slabega holesterola v krvi mu pravimo tudi "tihi morilec", saj prikrito in dolgoročno uničuje žile, ne da bi se tega zavedali.

žile Rešite test.

Preverite starost svojih žil s kalkulatorjem žilne starosti.

Dolgotrajen proces, ki zahteva 4.000 življenj na leto

zdravnik

Bolezen žil, ateroskleroza, spada v vrh bolezni, zaradi katere v razvitem svetu in tudi pri nas obolevajo in umirajo ljudje vse od srednjih let. Zaradi srčno-žilnih bolezni, ki so posledica ateroskleroze, doleti nenadna smrt vsako leto okrog 4.000 ljudi.

Ateroskleroza je dolgotrajen proces odlaganja maščob oziroma holesterola in kalcija v notranje stene žil odvodnic (arterij). V žilah nastanejo obloge – ateromi, plaki, lehe, ki jih sčasoma preraste vezivo. Na obloge v žilnih stenah se lahko prilepijo krvne ploščice oziroma trombociti in tako nastane krvni strdek, ki zamaši žilo. Tako prizadeti organi, ki jih taka žila oskrbuje, ne dobijo dovolj kisika in hranil za nemoteno delovanje.

Pri nekaterih je proces ateroskleroze pospešen, kar vodi v prezgodnji razvoj bolezni srca in žilja. Med dejavniki, ki vplivajo na prehitro staranje žil, sta tudi zvišan holesterol in krvni tlak.

Dve tesno povezani zdravstveni težavi

srce

Številne raziskave namreč dokazujejo, da sta zvišan holesterol in zvišan krvni tlak med seboj tesno povezana. Že vsak zase poškodujeta žilno steno, skupaj pa sta še bolj uničujoča, saj drug drugega krepita.

Preveč holesterola neposredno zvišuje krvni tlak, po drugi strani pa mehanizmi, ki vplivajo na zvišan krvni tlak, vplivajo tudi na holesterol in ga spreminjajo tako, da je še bolj škodljiv.

Osebe, ki imajo hkrati zvišan krvni tlak in holesterol, so bolj ogrožene, saj je tveganje za pojav srčnega infarkta ali možganske kapi pri njih večje.

Odločitev o zdravljenju z zdravili je v rokah zdravnikov

zdravila

Pri povečani vsebnosti holesterola v krvi je prvi ukrep ravno sprememba načina življenja. Po presoji zdravnika moramo redno jemati zdravila. Najpogosteje predpišejo statine, ki spadajo med najučinkovitejša in varna zdravila. Zavirajo tvorbo holesterola v jetrih, kjer ga nastane največ, zmanjšajo vsebnost maščob v aterosklerotičnem plaku in povzročijo nastanek debelejše vezivne ovojnice oziroma poskrbijo za stabilnejši plak.

Tako lahko zmanjšamo tveganje za pojav srčnega infarkta, izboljšamo preživetje in preprečimo invalidnost. Ogroženost lahko zmanjšamo tudi do 80 odstotkov, če redno jemljemo zdravila, ki nam jih predpiše zdravnik. Za učinkovito zdravljenje upoštevajmo vse nasvete zdravnikov, medicinskih sester in farmacevtov, ki natanko poznajo potek bolezni.

Prvi korak k znižanju holesterola je seveda zavedanje. Edini način, da izvemo za svoje vrednosti holesterola, je laboratorijska določitev krvnih maščob. Poznati moramo svoje vrednosti in možnosti, ki jih imamo za obvladovanje previsokega holesterola.

Ste med najbolj ogroženimi osebami?

ljudje

O zelo veliki srčno-žilni ogroženosti govorimo pri osebah, ki imajo potrjeno bolezen srca in žilja, torej če so že doživeli akutni srčni infarkt, imajo koronarno revaskularizacijo, so doživeli možgansko kap ali imajo periferno arterijsko bolezen.

Med ljudi z zelo veliko ogroženostjo spadajo tudi bolniki s sladkorno boleznijo z okvaro tarčnih organov ali vsaj tremi pomembnimi dejavniki tveganja, kot so kajenje, izrazita hiperholesterolemija ali izrazita hipertenzija, pa tudi tisti, pri katerih gre za zgodnji začetek dolgotrajne sladkorne bolezni tipa 1 (več kot 20 let). Delci holesterola LDL so pri sladkornih bolnikih manjši in gostejši kot pri osebah brez sladkorne bolezni in ob enakih vrednostih v krvi močneje okvarijo žilno steno. Posledično imajo sladkorni bolniki pogostejše in resnejše srčno-žilne zaplete kot tisti brez sladkorne bolezni. Za velik dejavnik tveganja velja tudi huda kronična ledvična bolezen.

Kontrole na pet let ali pogosteje

zdravnik

Če bi bila vrednost ustrezna, bi morala vsaka odrasla oseba preverjati vrednosti holesterola vsakih pet let, če bi bila povišana, pa pogosteje.

Poznavanje nevarnosti zvišanega holesterola LDL v krvi nam omogoča, da se težave lotimo, še preden se izrazijo bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap in periferna arterijska bolezen, ki lahko privedejo do oviranosti ali celo smrti.

Preboleli srčni infarkt je največji dejavnik tveganja za ponovni infarkt. Pri teh bolnikih stremimo k mnogo nižjim vrednostim holesterola LDL. Ni potrebe, da visok holesterol vzame toliko življenj. Kakovostno življenje je mogoče ohraniti tudi po srčno-žilnem dogodku, če ustrezno nadzorujemo dejavnike tveganja, med njimi tudi holesterol.

Priporočene ciljne vrednosti krvnih maščob:

– Bolniki z majhno srčno-žilno ogroženostjo:

skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l

holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l

trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l

holesterol HDL: več kot 1 mmol/L pri moških in več kot 1,3 mmol/L pri ženskah

– Bolniki z veliko srčno-žilno ogroženostjo:
(npr. sladkorna bolezen tipa 2 brez prizadetosti tarčnih organov, zmerna ledvična bolezen, zelo izražen posamezen dejavnik tveganja ...)

holesterol LDL: manj kot 1,8 mmol/l

– Bolniki z zelo veliko srčno-žilno ogroženostjo:
(npr. bolniki s srčno-žilno boleznijo, sladkorna bolezen tipa 2 s prizadetostjo tarčnih organov ali dodatnimi dejavniki tveganja, huda ledvična bolezen ...)

holesterol LDL: manj kot 1,4 mmol/l oziroma 50-odstotno znižanje glede na začetno vrednost

Bolniki v vsakem koraku na poti do zmanjšanja vrednosti holesterola potrebujejo zdravnika, sogovornika, ki mu zaupajo in s katerim lahko poiščejo ustrezne odgovore.

Za kaj ti bije srce Redno spremljajte vrednosti holesterola in pomagajte srcu, da še dolgo bije. Tako nas v okviru projekta Za kaj ti bije srce? poziva Združenje kardiologov Slovenije. Projekt, ki ga je spomladi začelo Združenje za hipertenzijo z ozaveščanjem o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka, se nadgrajuje z ozaveščanjem o holesterolu. Spodbujajo nas k razmisleku, zakaj nam bije srce, kaj je tisto, kar nam lepša življenje, s tem pa tudi k skrbi za zdravje srca, da bomo lahko v stvareh, ki nas veselijo, še dolgo uživali. Gre za skupen projekt Združenja za hipertenzijo in Združenja kardiologov Slovenije, ki ga podpira tovarna zdravil Krka iz Novega mesta.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin