Učenje abecede po taktu drvečega vlaka

Tako potrebnega znanja, ki v življenju izpodrine neukost. Pod mostom v indijskem New Delhiju vsak dan vsaj dve uri poteka šola. Na prostem. Brez mizic, pravih tabel, oken. Namesto stolčkov sedijo na plastičnih zaplatah, namesto miz jim trdno oporo za pisanje v zvezek nudijo kar tla.

Na steni so trije na črno pobarvani kvadrati, ki služijo kot šolska tabla. Ker ni kuhinje, da bi jim kuharice skrbno pripravile malico, jim neznani dobrotnik vsak dan pošlje piškote in sadne sokove. Da jim ne kruli v želodčku in da spodbuja vztrajanje pri učenju.

"Izobrazba je največja pravica otrok in njihovo najmočnejše orožje v boju proti nevednosti. Če tega nimajo, so prikrajšani vse življenje," pove dobrotnik, ki družbi prostovoljno daje svoje znanje.

Raješ Kumar Šarma je človek, ki je vse skupaj začel. Njegova grenka izkušnja, ko je moral v tretjem letniku kolidža pustiti študij zaradi finančnih težah, se je v njem tako močno usidrala, da nikomur ne želi nič podobnega. Nasprotno, otrokom iz najrevnejših predelov, slumov, pomaga, da bi imeli boljšo prihodnost.

Nekega dne je bil v bližini omenjenega mostu. Opazoval je kopico otrok, ki so se tam igrali, nekateri dolgočasili, postavali. Zazdelo se mu je, da je to stran vržen čas. Zato je sprejel pomembno odločitev: poučeval jih bo. Sicer po poklicu trgovec tako vsak dan prihaja učit te otroke, namesto njega pa ta čas trgovino vodi njegov brat. In ne samo to: uči že po več predelih mesta, saj je najtežje otrokom delavcev, ki se kar naprej selijo zaradi dela.

Piš vetra tako vsak dan boža te pridne otroke, ki z zanimanjem požirajo znanje. Niti monsun jih ne ustavi, ko nastopi za več mesecev, saj jim most nudi streho nad glavo in so na suhem. Ko pa pritisne vročina, so pod njem v varnem zavetju sence. Nekateri prehodijo kar nekaj kilometrov, da se udeležijo pouka.

Začelo se je pred dobrimi tremi leti. Štiridesetletni Šarma je s poučevanjem tako pomagal pripraviti otroke za sprejem v državnih šolah. Ko je začel poučevati, je imel le dva učenca, danes jih vsak dan pride v šolo pod mostom od 30 do 60, starih med štiri in 14 let. Mnogi med njimi pridejo po znanje iz sosednjih revnih vasi.

Sprejme tudi mlajše, take, ki sicer še nimajo možnosti izobraževanja, tako ni redko, da se v tej pisani druščini pridružijo triletniki. 70 od njih nadaljuje šolanje že v državnih šolah. Šarma pravi, da je njegov največji dosežek spremenjen odnos staršev teh otrok do izobraževanja. Mnogi od njih sedaj spodbujajo svoje otroke k študiju.

Ima pa tudi pomočnico. Njegovo veselje in navdušenje z njim deli Laksmi Čandra, ki je znanstvenica s podiplomsko stopnjo izobrazbe. "Ne popisujem udeležbe, učenci sami želijo priti. In to zato, ker ni omejitev in običajnih pravil, kakršne so sicer v šolah. Želim, da to tako ostane," pove.

Da pa bi bilo obema učiteljema, predvsem pa otrokom vsaj malo lažje, anonimni donatorji prispevajo brezrokavnike, knjige, čevlje in pisalne potrebščine za otroke, katerim revni starši tega ne morejo omogočiti. Svet je lahko tako lep, če sami pripomoremo k temu, kajne!

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.