Top 10 umetnin feministične umetnosti

1. Yoko Ono: Cut Piece

Eden prvih feminističnih umetniških izrazov se je zgodil leta 1964, ko je Yoko Ono v Tokiu izvedla performans Odrezani kos. V tradicionalni japonski pasivni pozi klečeče ženske je sedela na tleh, gledalci pa so kos za kosom rezali njeno obleko, dokler ni obsedela gola in ranljiva, tako kot ženske v družbi in medijih. Dogodek še vedno velja za klasično feministično delo.

2. Faith Ringgold: The Picnic at Giverny

Harlemska umetnica Faith Ringgold s svojimi pisanimi krpankami reinterpretira položaj ženske v umetnosti. Piknik v Givernyju prikazuje njen fiktivni lik Willo Marie Simone, ki v Parizu razčlenjuje slovite slike piknikov in zajtrkov na travah na Monetovih vrtovih Givernyja. Tokrat ženskam pozira goli Picasso.

3. Martha Rosler: Semiotics of the Kitchen

Neposreden napad na položaj ženske v kuhinji je video Marthe Rosler Semiotika v kuhinji iz leta 1975. Z veliko mero črnega humorja prikazuje uporabo kuhinjskih pripomočkov, nekaterih na zelo nasilen način. Pravo nasprotje umetnosti Julie Child.

4. Laurie Simmons: Early Color Interiors

Konec sedemdesetih let 20. stoletja je nastala serija fotografij Laurie Simmons Interjerji zgodnjih barv. V miniaturne prostore je postavila lutke žensk in tako ustvarila utvaro resničnosti. "S fotoaparatom imamo več možnosti lagati, kot pa povedati resnico," je dejala o seriji.

5. Louise Bourgeois: Femme Maison

Ena največjih ženskih umetnic 20. stoletja, Louise Bourgeois, se je sicer bolj posvečala pajkom, a v svojem zgodnjem delu Ženska hiša se je lotila tudi vprašanja ženske identitete.

6. Cindy Sherman: Centerfolds

Čeprav se fotografinja Cindy Sherman ni vedno opredeljevala za feministko, je postala ikona feministične umetnosti zahvaljujoč ženskam, ki jih je fotografirala. V seriji Duplerice iz leta 1981 se je ukvarjala z vprašanjem medijskih stereotipov o ženskah. "Mogoče je moje delo razumljeno kot feministična umetnost, toda nikoli ne bom podpirala teoretičnega sranja o feminizmu."

7. Hannah Wilke: S.O.S.

annah Wilke je ena najvidnejših feminističnih umetnic. V šestdesetih letih 20. stoletja je zaslovela s serijo skulptur vulv, sredi sedemdesetih pa s serijo avtoportretov Starification Object Series (Serija strašno kul objektov). Na njih svoj obraz in telo postavlja v položaje, s katerimi na satiričen način komentira žensko lepoto. Na slikah nastopa gola, oblepljena z žvečilnimi gumiji. Ironično je, da je svoj umetniški izraz morala večkrat braniti pred kritikami, češ da je serija zaslovela zaradi njene lepote, ne pa zaradi koncepta.

8. Guerrilla Girls: Do women have to be naked …?

Anonimna aktivistična skupina Guerrilla Girls se je sredi osemdesetih aktivirala v zvezi z vprašanjem prezentacije ženskih umetnic v muzejih in galerijah. Tudi serija plakatov Ali morajo biti ženske gole …? zadeva vprašanje, zakaj institucionalne umetniške hiše zanemarjajo žensko umetnost.

9. Nancy Spero: Torture of Women

Nancy Spero je leta 1976 razstavila velikanski kolaž Mučenje žensk, kjer s kombinacijo besedila in podob opozarja na mučenje in nasilje nad ženskami. Na štirinajstih panelih kolaža so upodobljena resnična pričevanja mučenih žensk, vzeta iz poročil Amnesty Internationala.

10. Judy Chicago: The Dinner Party

Med letoma 1974 in 1979 je Judy Chicago organizirala več instalacij fiktivnih banketov, na katerega naj bi bile povabljene slovite ženske iz zgodovine in mitologije. Na vsakem krožniku je bila izdelana slika cvetlic, ki naj bi simbolizirala vulvo, na mizah pa je vpisanih 999 imen pomembnih žensk.