Top 10 srhljivih knjig

Soba, Emma Donoghue

Lani izdani roman kanadske pisateljice irskega rodu je letos izšel tudi v slovenskem prevodu založbe Mladinska knjiga. Soba je grozljiva že s premiso zgodbe, ki jo gledamo skozi oči petletnega Jacka, ki še nikoli ni stopil iz skrivne sobe, kjer živi s svojo materjo. Bralcu je seveda jasno veliko več kot petletniku, ki opisuje obiske ugrabitelja in mamino depresijo. Knjiga je bila v ožjem izboru za nagradi man booker in orange.

Cesta, Cormac McCarthy

Ameriški pisatelj je za Cesto, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2009, prejel Pulitzerjevo nagrado (2007), knjiga pa je leta 2009 doživela tudi filmsko različico z Viggom Mortensenom v glavni vlogi. V Cesti sledimo očetu in sinu, ki potujeta po razdejani in opustošeni postapokaliptični Ameriki. Med potjo proti jugu, kjer naj bi ju čakal boljši jutri, se branita pred roparji, kanibali in lastnimi morami.

Peklenska pomaranča, Anthony Burgess

Kultni roman skoraj pol stoletja po svojem izidu še vedno velja za enega najbolj mučnih, kajti le kaj je lahko grozljiveje od naključnega skrajnega nasilja, od popolnega manjka vesti? V Burgessovem romanu je prav skrajno nasilje tisto, s katerim se 15-letni Alex in njegova tolpa odzivata na svet okoli sebe. Represivni aparat ga zato s podobnimi nasilnimi sredstvi izpostavi zdravljenju, zaradi katerega se mu podobe zla fizično upirajo. Po romanu so leta 1971 posneli tudi istoimenski film, v Sloveniji pa smo si lahko pred dvema letoma ogledali gledališko predstavo po Burgessovi predlogi in v režiji Matjaža Pograjca.

Drakula, Bram Stoker

Brez klasike izumitelja lika Drakule seveda ne gre. Zgodba je že znana, Jonathan Harker se poda v Transilvanijo, kjer bo grofu Drakuli pomagal kupiti posest v Londonu, a kmalu ugotovi, da njegov gostitelj ni le čudaški, ampak zelo nevaren. Po temačni zgodbi Brama Stokerja, ki je prvič izšla leta 1897, so posneli tudi številne filme.

Parfum, Patrick Süskind

Parfum je morda res obvezno srednješolsko čtivo, a zato nič manj srhljivo. V knjižnem prvencu Patricka Süskinda se preselimo v Pariz v 18. stoletju, ko se mestne ulice utapljajo v gnoju, dvorišča smrdijo po urinu in podganjih iztrebkih, na stopniščih pa gnijejo ostanki hrane. Sredi vonjav živi tudi Jean-Baptiste Grenouille, ki sicer nima lastnega vonja, a ima izjemno občutljiv čut za voh. Izvrstni roman deluje kot groteska in grozljivka, hkrati pa je pretanjena psihološka zgodba, ki nas popelje v um množičnega morilca.

Mačje pokopališče, Stephen King

V bogati karieri Stephena Kinga smo se za Mačje pokopališče odločili predvsem zato, ker je ena njegovih prvih knjig, prevedenih v slovenščino (prvič je izšla leta 1989), hkrati pa tudi ena najbolj znanih. Izžarevanje je namreč iz konkurence izpadlo že zato, ker kultna knjiga (še) ni bila prevedena v slovenščino. V Mačjem pokopališču sledimo na novo preseljenemu Louisu Creedu, ki umrlega mačka pokoplje na starodavnem kraju, imenovanem mačje pokopališče, ki ima nenavadno moč … Delo je leta 1989 dobilo tudi filmsko različico.

Ko jagenjčki obmolknejo, Thomas Harris

Kriminalni roman Thomasa Harrisa deluje kot izvrstna srhljivka, ki nam predstavi lik Clarise Sterling, ki skuša s pomočjo grozljivega zapornika, dr. Hannibala Lecterja, ujeti množičnega morilca z naklonjenostjo strojenju človeške kože. Še bolj kot knjižna predloga, ki je izšla leta 1988 (v slovenskem prevodu pa leta 2000), je znan istoimenski film, ki je leta 1992 prejel pet oskarjev.

Pankrtka iz Karoline, Dorothy Allison

Knjiga Pankrtka iz Karoline je pri založbi Škuc izšla lani, sicer pa jo je avtorica izdala leta 1992. Avtobiografsko obarvano zgodbo pripoveduje osemletna deklica Bone, ki jo je mati rodila pri petnajstih. Odrašča v revščini in pod nenehnim pritiskom očimovega nasilja in spolne zlorabe, pred katerim beži v svet gospela in sanja o božji odrešitvi ter si izmišlja grozljive zgodbe.

Rebeka, Daphne du Maurier

Mojstrica napetih zgodb je poskrbela za knjižno predlogo več filmov Alfreda Hitchcocka. Rebeka je pravzaprav misteriozni ljubezenski roman, v katerem angleški plemič na svoj dvorec pripelje novo ženo, ki začne kmalu raziskovati skrivnost okoli izginotja moževe prve žene.

Jaz sem legenda, Richard Matheson

Na žalost smo morali v Sloveniji najprej počakati na film z Willom Smithom v glavni vlogi, preden smo leta 2008 dobili tudi prevod romana, ki so ga uporabili kot knjižno predlogo (in je sicer nastal že pred več kot pol stoletja). Zgodba o zadnjem človeku na Zemlji, kjer je druge ljudi ugonobila neznana bakterija, je pravzaprav doživela več filmskih priredb, vsekakor pa bo za nekaj napetih trenutkov poskrbel tudi krajši roman.