Top 10 risanih filmov, posnetih v tehniki stop-motion

Animirana akcijska pustolovščina je posneta s kombiniranjem računalniške tehnologije in tehnike stop-motion. Ta tehnika je sicer preprosta, a zelo dolgotrajna. Vsako lutko (oziroma v tem primeru figurico) je treba postopoma premikati, in sicer tako, da dobimo 24 sličic v sekundi. Ko film nato predvajamo v normalni hitrosti, imamo občutek, da se figurica premika sama od sebe.

Ker je LEGO film taka kritiška in finančna uspešnica, smo se odločili, da pobrskamo po filmski preteklosti in izberemo deseterico filmov, posnetih v tej tehniki, ki so že navdušili.

10. Mary in Max (Mary and Max) – 2008

Eden izmed animacijsko bolj dovršenih risanih filmov, posnetih v tehniki stop-motion, pripoveduje nenavadno zgodbo o prijateljstvu med Maxom, starejšim, duševno prizadetim prebivalcem New Yorka (glas mu je posodil pokojni Philip Seymour Hoffman), in mladim avstralskim dekletom Mary (Toni Collette). Film bi lahko opisali z eno samo besedo – edinstven: od čudaško zasnovanih likov in okolja do tematik, tudi eksplicitnih, o katerih se junaka pogovarjata prek pisem. Prav ta čudaškost še bolj poudari čustveno breme njunega prijateljstva.

9. Fantastični gospod Lisjak (Fantastic Mr. Fox) – 2009

Mojstrovina režiserja Wesa Andersona, ki je skorajda obseden z uporabo tehnike stop-motion, saj jo, če se le da, uporabi tudi v svojih celovečercih. S tem filmom je ustvaril enega najbolj kohezivnih, zadovoljujočih in smešnih filmov svoje uspešne kariere. Film odlikuje izjemen scenarij, dovršeno oblikovani liki, dolgi, neprekinjeni prizori in, kot zanimivost, uporaba lutk različnih velikosti enega lika v istem prizoru. Nenavadno, a zelo učinkovito.

8. Kokoške na begu (Chicken Run) – 2000

Odgovor na to, ali kokoške letijo. Skupina zelo britanskih kokoši poskuša pod vodstvom zelo ameriškega petelina (Mel Gibson) pobegniti z grozljive kokošje farme, ne, taborišča, ki ga vodi neusmiljena gospa Tweedy (Miranda Richardson). Film odlikuje izvrstna animacija, edinstvena zgodba in delikaten britanski humor. Studio Aardman Animation v svoji najboljši izdaji.

7. Wallace in Gromit: Prekletstvo Strahouhca (Wallace & Gromit: The Curse of the Were-Rabbit) – 2005

V svojem celovečernem filmskem debiju (upamo, da ne tudi zadnjem) neroden, a nadvse simpatičen britanski izumitelj Wallace (Peter Sallis) in njegov nemi, stoičen pes Gromit poskrbita za neponovljivo zabavno pustolovščino. Postavljena sta namreč pred izziv ujeti pošastnega zajca, ki uničuje zelenjavo, ki jo vaščani vzgajajo za lokalno tekmovanje. Režiserja Nick Park in Steve Box sta ustvarila mavrično paleto dopadljivih likov, ki jih odlikuje igriv občutek za humor, obenem pa ju postavita v za potrebe filma osupljivo zgrajena prizorišča, ki jih ni malo. Zaslužen oskar za najboljši animirani film leta!

6. Frankenweenie – 2012

Ganljiva pripoved o prijateljstvu med dečkom Victorjem Frankensteinom (Charlie Tahan) in njegovim najboljšim prijateljem, psom Sparkyjem, ki se nadaljuje tudi po tragični smrti štirinožnega kosmatinca. Victor namreč s pomočjo energije strele oživi pasje truplo in poskrbi za številne smešne in malo manj smešne prigode. Potem ko je nadzoroval delo na filmu Predbožična mora in sodeloval pri režiji filma Mrtva nevesta, je režiser Tim Burton svoj kratki film, ki ga je v svoji zgodnji karieri ustvaril pri studiu Walta Disneyja, nadgradil v osupljivo črno-belo celovečerno risanko stop-motion.

5. Gusarji! Tolpa posebnežev (The Pirates! Band of Misfits) – 2012

Barvita, hudomušna in divja piratska pravljica studia Aardman Animation. Skupina negotovih gusarjev pod vodstvom kapitana (Hugh Grant) naleti na Charlesa Darwina (David Tennant), kapitan poskuša osvojiti nagrado za najboljšega gusarja leta, obenem pa mu za vrat diha nora kraljica Victoria (Imelda Staunton). Kombinacija računalniške tehnologije in tehnike stop-motion poskrbi za izjemne detajle v celotni produkciji, tako pri likih kot ozadju in prizoriščih.

4. Mrtva nevesta (Corpse Bride) – 2005

Še ena mojstrovina Tima Burtona. Film, postavljen v viktorijansko vasico, spremlja zgodbo sramežljivega mladeniča Victorja (Johnny Depp), ki pomotoma od mrtvih obudi dekle Emily (Helena Bonham Carter), ki je prepričana, da jo bo omožil. Lutke, uporabljene v filmu, so bile visoke od 25 do 28 centimetrov in nekatera od prizorišč so bila tako velika, da so ustvarjalci lahko normalno hodili po njih. Zanimivo je tudi to, da je Burton svet živih odel v morbidne temne barve, svet mrtvih pa je zelo barvit.

3. ParaNorman – 2012

Ena od najboljših celovečernih risank v zadnjem desetletju, ki je nastala pod okriljem studia Laika, združi grozljivko s komedijo, akcijo in otroku prijaznim humorjem. Mali mož Norman (Kodi Smit-McPhee) mora pred prekletstvom čarovnice v obliki ne prav pametnih živih mrtvecev rešiti sebe in prebivalce mesta, v katerem živi. Film odlikuje svež pristop k pripovedovalskem slogu, prvovrstna animacija in nekaj posnetkov kamere, ki se jih ne bi branili niti veliki filmski spektakli.

2. Coraline – 2009

Še ena uspešnica studia Laika. Filmska priredba knjižnega dela Neila Gaimana in nepozabna mojstrovina režiserja Henryja Selicka o turobnem resničnem svetu deklice Coraline (Dakota Fanning) in njenem barvitem, a srhljivem svetu v paralelnem vesolju, kjer zlo predstavljajo gumbi, predvsem tisti, ki nadomestijo oči junakov pripovedi. Film je bil sprva oblikovan kot muzikal, a so zamisel o tem med produkcijo opustili.

1. Predbožična mora (The Nightmare Before Christmas) – 1993

Upravičeno prvo mesto na seznamu najboljših animiranih filmov v tehniki stop-motion. Neponovljivi (vsaj za zdaj) uspeh dveh vizionarskih mojstrov te oblike animacije, Henryja Selicka in Tima Burtona. Gre za velikopotezni projekt studia Disney v obdobju njegove "renesanse", ko so občinstvo navduševale risanke, kot sta Aladin in Levji kralj. Je izjemen muzikal z glasbo in nepozabnimi skladbami, ki jih je ustvaril maestro Danny Elfman. Kljub prvotnemu mešanemu odzivu kritikov in občinstva ima film danes kultni status.

Pripoveduje zgodbo o Jacku Skellingtonu (Chris Sarandon), okostnjaškemu prebivalcu mesta Halloweentown, ki odkrije prehod med svetovi. Na enem od teh pohodov naleti na božično mesto Christmastown, ki ga očara s svojo barvitostjo in veseljem. Jack želi prevzeti vlogo Božička, lastno mesto iz noči čarovnic pa spremeniti v srhljivo različico božičnega mesta. Mu bo uspelo?