TOP 10 dogodkov v slovenski kulturi 2011

Sporni roman Andreja Predina Konec septembra je za razburjenje poskrbel mladinski roman Na zeleno vejo Andreja Predina, ki je bil sprva predpisan kot obvezno čtivo na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, nato pa ga je Zavod Republike Slovenije za šolstvo po pritožbah nekaterih učiteljev in staršev, nato pa še Ženski zvezi NSi in poslancev SDS, umaknil pod priporočeno branje. Umik je bil toliko bolj absurden, ker gre za tekmovanje za priznanje, ki naj bi se ga udeležili bralno nadarjeni učenci, sposobni kritičnega razmišljanja in interpretacije izbranih del. In kaj je pri romanu tako spornega? Predvsem sleng (s kletvicami na čelu) ter neolepšano in direktno pisanje o spolnosti in drogah iz perspektive najstnika. Neolepšano pisanje o problematičnem svetu najstnikov, torej.

Nagrade Najvišje državno priznanje v kulturi sta letos prejela pesnik Miroslav Košuta in dirigent Anton Nanut. Delovo literarno nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta je medtem prejel Drago Jančar za knjigo To noč sem jo videl in tako postal prvi avtor v 21-letni zgodovini podeljevanja te nagrade, ki jo je prejel že tretjič. Nagrado desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo za leto 2011 sta prejela Milan Dekleva za knjigo Pesmarica prvih besed in Bina Štampe Žmavc za zbirko pravljic Cesar in roža. Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let so letos izročili Primožu Čučniku za zbirko Kot dar, Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta pa je celjska občina podelila pesnici Barbari Korun za zbirko Pridem takoj. Zlatnik poezije je prejel Veno Taufer.

Na 20. festivalu Dnevi komedije so za žlahtno komedijo razglasili predstavo Drame Ljubljana Ko sem bil mrtev režiserja Diega de Bree, veliko nagrado letošnjega gledališkega festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev pa je prejela predstava Bartleby, pisar v režiji Miloša Lolića in izvedbi Mini teatra Ljubljana. Borštnikov prstan za življenjsko delo je prejela igralka Milada Kalezić.

V Ljubljani zaživel Muzej sodobne umetnosti Metelkova Konec novembra je prestolnica vendarle dočakala odprtje Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), ki je bil ustanovljen kot nova enota ljubljanske Moderne galerije. Muzej je prostor zase našel v nekdanji vojašnici JLA in je dopolnil kulturno četrt Metelkova, na njegovo odprtje pa smo čakali več kot poldrugo desetletje. MSUM je vrata odprl z razstavama Sedanjost in prisotnost ter Muzej afektov. Prva predstavlja izbor del iz zbirke Arteast 2000+ ter nacionalne zbirke Moderne galerije in MSUM, druga pa je nastala v okviru mednarodnega projekta Internacionala.

Prenovljena opera Jesensko kulturno dogajanje v Ljubljani je zaznamovalo tudi ponovno odprtje operno-baletne hiše, ki je po šestih letih v novo sezono vendarle vstopila v svoji matični hiši. Otvoritveno slovesnost, v okviru katere je trak nove-stare stavbe prerezal predsednik republike Danilo Türk, so poimenovali Zlitje stoletij in z njo začeli slavnostno sezono ob 120. obletnici delovanja. Zgodba o prenovi Opere se je začela že leta 1998, v tem času pa se je zamenjalo šest ministrov. Prenova sama je trajala pet let, potrebna pa je bila predvsem zaradi težav z akustiko, tehnične zastarelosti in prostorske stiske, spremljalo pa jo je mnogo zapletov. Ministrstvo za kulturo je za investicijo odštelo okrog 43 milijonov evrov.

Leta 2011 je prenovo doživel tudi Cankarjev dom. Prenova prvega preddverja je v strokovni javnosti zbudila pomisleke o upravičenosti poseganja v dediščino arhitekta Edvarda Ravnikarja, kar je generalni direktor CD Mitja Rotovnik zavrnil, češ da so za prenovo pridobili kulturnovarstveno soglasje in da prostora noče spremeniti v Ravnikarjev muzej, upoštevali pa so dve pripombi skupine arhitektov. V prvem preddverju so sicer med drugim posodobili osvetljavo ter po vsej dolžini položili marmor, ki ga je sprva načrtoval tudi Ravnikar, a je načrt zaradi stroškov opustil.

Mahlerjeva Simfonija tisočev odmevala na prenovljenem Kongresnem trgu Na začetku julija se je na koncertu ob 20-letnici samostojnosti Slovenije (in Hrvaške) pred polnim prenovljenim Kongresnim trgom v izvedbi Mahlerjeve Osme simfonije v Es-duru, Simfonije tisočev, pod taktirko dirigenta Valerija Gergijeva združilo več kot 1100 simfonikov, zboristov in solistov, kar je bil vsekakor edinstven dogodek ne le pri nas, ampak tudi v svetu.

V Sloveniji smo minulo leto gostili lepo število odmevnih dogodkov in razstav. Cankarjev dom je pripravil razstavo okrog sto grafičnih del slovitega francoskega umetnika Henrija de Toulouse-Lautreca, znanega po tem, da je v svojih delih ujel utrip boemskega pariškega življenja. Razstavo Pabla Picassa in slovenskih impresionistov Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Mateja Stremena in Matije Jame si je v galeriji Deva Puri na Pristavi na Bledu medtem ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev. V palači Trevisini v Piranu so razstavili grafična dela z naslovom Sijajni pop, na ogled pa so bila tudi dela Andyja Warhola, Roya Lichtensteina in Jamesa Rosenquista. Edinstveni razstavi sta bili na ogled tudi v ljubljanski Jakopičevi galeriji, kjer se je na začetku januarja zaprla razstava fotografskega opusa Lee Miller, novembra pa pregledna razstava Maison Martin Margiela in Projekt 27, ki združuje nekaj vidnejših slovenskih modnih oblikovalcev.

George R.R. Martin na obisku v Sloveniji V Sloveniji se je v minulem letu zgodil tudi literarni dogodek brez primere. Ne gre toliko za to, da se je pri nas konec junija mudil izjemno priljubljeni ameriški pisatelj in scenarist George R.R. Martin, ki ga je revija Time uvrstila med 100 najvplivnejših oseb na svetu, ampak predvsem za to, da je avtor uspel tako v Ljubljani kot v Kopru ustvariti gnečo, kakršne v Sloveniji še nismo videli. Pred Konzorcijem so oboževalci avtorja knjig iz sage Pesem ledu in ognja na primer čakali tudi štiri ure, da so lahko predenj pomolili svoj izvod knjige v podpis.

Odstopa iz DSP Društvo slovenskih pisateljev je decembra dobilo novega predsednika Vena Tauferja, na isti dan pa je iz DSP po 30 letih članstva izstopil pisatelj in prevajalec Branko Gradišnik. Odstopil je, ker je čutil "moralno dolžnost", saj je pred njim iz društva izstopil tudi pisatelj Miha Mazzini. Ta se je za to odločil, ker mu je društvo na razpisu štipendij iz knjižničnega nadomestila podelilo le pet od možnih 55 točk za vrhunskost in tako torej očitno ni vreden njihove družbe. V odstopni izjavi je zapisal, da društvo združuje pisatelje in ne pisoče, kamor s svojo ubogo desetino kakovosti nedvomno spada. Tudi Gradišnik je opozoril, da je socialna skrb za člane hvalevredna reč, ki pa nima zveze s kakovostno kulturno produkcijo in da DSP "ne more na natečajih dajati prednosti nekakovostnemu besedilu zgolj zato, ker ga je napisal pijanček, ki se ne znajde".

Razrešitev Iva Bana z mesta ravnatelja ljubljanske Drame V javnosti je močno odmevala zgodba razrešitve Iva Bana z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana, ki ga je takratna ministrica za kulturo Majda Širca konec maja razrešila zaradi domnevne zlorabe položaja in denarnega izkoriščanja, za v. d. ravnatelja pa je nato imenovala pravnika Petra Sotoška Štularja. Ban, ki je užival tudi podporo zaposlenih, je ministrici očital, da gre za politično razrešitev, kar so na ministrstvu dosledno zavračali. Umetniško vodenje ljubljanske Drame je nato z začetkom avgusta prevzel gledališki režiser in nekdanji umetniški vodja več gledališč Eduard Miller.

Kraja Groharjevih slik Tik pred prazniki so neznanci iz Loškega muzeja odtujili pet slik impresionista Ivana Groharja, od katerih so dve kasneje našli v toaletnih prostorih oziroma v zbirkah muzeja. Še vedno pa so pogrešani tri slike v vrednosti dobrih 200.000 evrov. Gre za tri portrete: gledališke igralke Mileve Zakrajšek, Francke Peterman in deklice, ki so jo temu slikarju pripisali šele letos, ob stoletnici Groharjeve smrti. "To niso slike za v dnevno sobo, ampak galerijski kosi ali pa za res prave zbiratelje," je ob tem povedala direktorica muzeja Jana Mlakar in opomnila, da tatovi slik ne bodo mogli kar tako prodati.

Slovo kulturnikov Oktobra je v 84. letu starosti umrl priljubljeni slovenski pesnik, prevajalec, esejist in urednik Tone Pavček, ki so ga pokopali z vojaškimi častmi. Julija se je po dolgotrajni bolezni poslovil plesalec, koreograf in režiser Iko Otrin, junija pa je v 75. letu starosti umrl dolgoletni novinar in pisatelj Jože Hudeček. V 92. letu starosti je umrl Edi Šelhaus, legenda slovenskega fotoreporterstva, na začetku decembra pa je presenetila vest, da je v 61. letu starosti umrl politik in diplomat, pa tudi publicist, pesnik in prevajalec Jaša Zlobec. Leta 2011 so se poslovili tudi akademski slikar in pedagog Oton Polak, osrednja osebnost slovenskega knjižničarstva Bruno Hartman, kipar Stane Jarm, pisatelj, dramatik in esejist Janko Messner, fotograf Dragiša Modrinjak, umetnostna zgodovinarka Anica Cevc, "mati" slovenskega plesa Živa Kraigher, akademski slikar in kipar Tone Lapajne, pesnik in literarni kritik Ivan Mermolja – Iče, igralca Milena Grm in Branko Miklavc ter akademska slikarja Janez Knez in Vinko Tušek.