Razstavni presežki leta 2012 v prestolnici

1. Pregledna razstava v Moderni galeriji: Metka Kraševec

V Moderni galeriji so januarja odprli prvo retrospektivno oziroma pregledno razstavo, posvečeno ustvarjalnemu opusu Metke Kraševec. Umetničino štiridesetletno kontinuiteto je kustosinja razstave Martina Volk predstavila v vseh njenih glavnih slogovnih in vsebinskih poglavjih, ki jih je slikarka ustvarjala od začetka ustvarjalne kariere v začetku sedemdesetih let pa vse do danes. Razstava v petih dvoranah v desnem krilu Moderne galerije je s 70 slikami večjih formatov in s 120 risbami na papirju zastopala osrednja vsebinska poglavja slikarstva Metke Krašovec: tako imenovane rdeče slike, risbe in slike na papirju iz obdobja nove podobe, neoklasicistične podobe obrazov in njeno zadnje obdobje.

2. Več glav: Mestni muzej

V Mestnem muzeju Ljubljana so februarja odprli obsežno razstavo portretirancev, ki so tako ali drugače zaznamovali našo prestolnico. Razstava, naslovljena Več glav … iz kiparske zbirke Mestnega muzeja Ljubljana … več ve, je prek odličnih kiparskih del ponujala vpogled v našo kiparsko umetnostno zgodovino in v zgodovino Ljubljane in je bila hkrati tudi razmislek o zdajšnji podobi javnih kiparskih del, ki se v zadnjih letih postavljajo manj premišljeno, kot so se očitno v preteklosti. Razstava je gledalcu prek portretov govorila likovno in vsebinsko pripoved o tistih osebnostih, ki so zaznamovale naše glavno mesto na političnem, gospodarskem in kulturnem področju ali so v mestu živele ali ga samo obiskali in eni bolj, drugi manj vplivali na njegov razvoj in sloves.

3. Kar želim, tudi dobim: Petra Varl

Marca so v Galeriji Equrna predstavili delo Petre Varl. Odlična umetnica se je predstavljala z deli, nastalimi v zadnjih dveh letih, naslovljenimi Kar želim, tudi dobim. Nova dela so v kontinuiteti nadaljevala umetničino prepoznavno motiviko in formalno pripovednost. Petra Varl namreč že leta ustvarja stilizirane in preproste risbe povsem običajnih ljudi v vsakodnevnih položajih, ki so v lastnem mediju skoraj brezčasni in vsakomur podobni. Optimistične, razigrane in vsakdanje podobe v univerzalni tematiki in tehniki so ponudile vpogled v posameznika v družbi in vpetost slehernika v kulturne in družbene okvire lastnega okolja.

4. Supertrash: Sašo Sedlaček

V Galeriji Jakopič so konec marca odprli razstavo Saša Sedlačka z naslovom Supertrash. Na pregledni razstavi so bili v Ljubljani prvič združeni njegovi najznačilnejši in prepoznavni projekti inventivnega in duhovitega likovnega ustvarjalca. Na razstavi je bilo mogoče videti projekte: Just do It, reciklirani papirnati zidaki, s katerimi je umetnik med drugim "zazidal" vhod v City park, Toilets Made in India, video o tem, kako cenena delovna sila izdeluje gobeline, Piknik na deponiji, kjer je Sedlaček obiskovalce pričakal s penino in sendviči, legendarni Žicar, Vesoljske smeti v programu Google Earth, avtomat za suho robo Urban, Bivši, ki je bil med drugim razstavljen tudi na zadnjem U3-ju na arhitekturi Moderne galerije. Pa tudi stranišča, ki napajajo javno razsvetljavo, AcDcWc in doma narejeni kondomi, naslovljeni Salami Condoms.

5. Svetlobna gverila Gibanja: Galerija Vžigalica

V maju se je v Ljubljano znova naselila Svetlobna gverila. Različni svetlobni projekti po izbranih lokacijah po mestu so se povezali v festivalskem podnaslovu Gibanje. Svetlobna gverila je s šesto ponovitvijo ponovno uspešno prižigala svoje luči v različnih javnih prostorih. Dela, ki so se odpirala in osvobajala galerijskih kontekstov, so gverilila in raziskovala součinkovanje gibanja in svetlobe v razmerju do prostora in tudi obiskovalca kot soustvarjalca. Center Gverilinega gibanja je bila to leto Galerija Vžigalica, kjer so se predstavili Damijan Kracina & Sašo Kalan, NatanEsku in Schatzi, Matej Stupica in Staš Vrenko, Damijan Kracina in Vladimir Leben in Neven Korda.

6. BUY & WASH: Elena Fajt

V Galeriji Kresija je Elena Fajt v avgustu razstavila svojo najnovejše delo z naslovom BUY & WASH, ki je obiskovalce nagovarjalo s sodobnimi vrednotami, stereotipi in predsodki. Na steni galerije je bilo postavljenih 1.036 mil, ki jih je avtorica oplemenitila z biološkim materialom – lasmi. S cenami pod mili, ki so znašale od 4,99 evra do 499,99 evra in različnimi gostotami las na milu, ki so izpisale naslov razstave, nas je v kolektivnem sporočilu umetnica nagovarjala k nakupu in uporabi. Z galerijsko predstavitvijo je umetnica znova izpostavljala vsebinske in sporočilne dimenzije, ki jih nosijo lasje. Milni mozaik na steni pa se je s časom spreminjal in tako formalno in vsebinsko dopolnjeval avtoričin koncept projekta.

7. Lepa Igra: Mestna galerija

V Mestni galeriji je Alenka Gregorič junija pripravila razstavo z naslovom Lepa Igra, ki je opozorila na skupne iztočnice, ki si jih delita nogomet in umetnost. Odprtje uspešne razstave z naslovom Lepa igra so v galeriji pospremili z neposrednim prenosom polfinalne tekme Evropskega prvenstva v nogometu. Namen razstavnega projekta ni bilo le razmišljanje in vzpostavljanje primerjav med nogometom in umetnostjo z vidika estetike vloge, temveč predstaviti izbran del umetniških projektov, kjer se za vzpostavljanje povezav z umetnostjo nogomet pojavlja kot metafora za vprašanja moči, denarja, delovanja sistema umetnosti, njene vloge v sodobni družbi, identifikacije posameznika z idoli, socialnih vprašanj itd. Nogomet se je v razstavljenih projektih pokazal kot ideja, ki se je vsebinsko transformirala v umetnostno polje.

8. Boxing Match: Kresija

Projekt, naslovljen Boxing Match, je avgusta gledalce pozival k aktivni udeležbi in opredelitvi do razstavljenih artefaktov in tudi do avtorjev. Galerija Kresija se je s projektom, ki so ga zasnovali Matej Stupica, Neža Jurman in Lenka Đorojević, pokazala v povsem drugačni luči, kot smo je sicer vajeni. Mladi umetniki so odlično in radikalno transformirali prostor, ki je bil v času njihovega razstavnega projekta namenjen popolnoma drugačni logiki branja umetnostnega projekta. Celostno in večmedijsko umetnino so sestavili z objekti, narejenimi iz izložbenih lutk. Lutke so transformirali v podobo kentavra in v umetnost vpeljali vprašanje potrošnje in sodobne potrošniške mitologije. Projekt je bil nadgrajen s številnimi manifestnimi izjavami različnih umetnikov in umetniških skupin, ki so v preteklosti ustvarjali in vplivali ter dekonstruirali kulturo in družbo.

9. Sistemi in ornamenti: Mednarodni grafični likovni center (MGLC)

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru so konec septembra odprli razstavo z naslovom Sistemi in ornamenti, ki jo je pripravila Nevenka Šivavec. Razstavni projekt je predstavljal umetnike, katerih delo zaznamuje intrigantna napetost med sodobnim univerzalizmom in njihovim poreklom, ki ga opredeljujejo politične, družbene in kulturne specifike Bližnjega vzhoda. Razstava je pod vprašaj postavljala globalni umetniški univerzalizem, ki znotraj globalnega umetnostnega sistema sicer upošteva, a hkrati tudi nevtralizira kulturne različnosti in nacionalne identitete. Vpogled v sodobno, urbano, arabsko in iransko kulturo je predstavljal umetnike, ki politične vsebine posredujejo na trenutke zadržano in nespektakularno. Medijsko zelo raznolika razstava je temeljila tudi na spremenljivih političnih, družbenih in kulturnih razmerah Bližnjega vzhoda.

10. Jan Bas Ader: Galerija Škuc

V Galeriji Škuc so novembra odprli razstavo z naslovom Ko je nastopila težnost, je bil svet še mlad in predstavili delo Basa Jana Aderja, ki je izginil na morju, medtem ko je leta 1975 poskušal prečkati Atlantik v najmanjšem modelu jadrnice v okviru projekta Iskanje čudežnega. V vsem njegovem delu se pojavlja napetost med nasprotujočimi si pojmi, ki so navidezno utopično brutalni, a še vedno zelo zanimivi in poetični ter nikakor ne tragični. Razstava v Galeriji Škuc, ki sta jo kurirala Tevž Logar in Louky Keijsers Koning, je proučevala Aderjeva dela, misli in ideje ter vzporedno v galeriji Jakopič predstavila še pomen in vpliv njegove umetnosti na sedanjo prakso ter sodobne umetnike.

Umetniška in humanistična misel za prihodnost

Seštevek umetniških odgovorov v prestolnici je prek vsega leta gledalcem ponujal raznovrstne poglede na umetnost. Odlična in obsežna bera umetnostnih dogodkov in razstavnih projektov v prestolnici dokazujejo, da naši umetniki dobro kljubujejo krizi. Še več, vsi dogodki z dobro refleksijo na današnje razmere in čas, v katerem se je znašel subjekt, so dokaz, da v reševanju krize potrebujemo umetniško, antropološko, sociološko in filozofsko misel, ki bo pomagala napisati alternativni in rešilni krizni program v sodelovanju s pravniki, ekonomisti in politiki.