Zlobec: Minatti je poezijo živel z enako intenzivnostjo kot življenje

Pogreba se je poleg njegovih svojcev, prijateljev in sokrajanov udeležilo tudi nekaj literatov in akademikov. O Minattiju je spregovoril pesnik Ciril Zlobec, ki ga je označil za "totalnega pesnika", ki je poezijo živel z enako intenzivnostjo kot življenje.

"Minatti kot pesnik in človek poln muk, vendar še vedno zmožen dialoga" "Kljub temu da je bil Minatti kot pesnik in človek poln muk, je bil še vedno zmožen dialoga," je poudaril Zlobec. Prav želja po dialogu ter misel, "da je življenje lepo, tudi ko je muka", sta po Zlobčevih besedah dve ključni sporočili, ki nam jih je zapustil.

Med številnimi Minattijevimi mislimi je Zlobec kot bolj znano sintagmo omenil "prisluškujem tišini v sebi". Ta misel se morda sprva zdi paradoksalna, pa vendar v sebi nosi globoko človeško etično držo, je prepričan Zlobec. "Šele ko je pesnik prehodil to pot, je začel iskati pot dialoga z drugim, kar nakazuje tudi njegov krik v pesmi Nekoga moraš imeti rad," je pojasnil.

V naravi je iskal globoke simbole in metafore za človeka in njegovo življenje Kljub temu da ima Minattija marsikdo za idiličnega, nežno-poetičnega slavilca narave, pesnik ni svoje poezije gradil na "rekvizitih narave", pač pa je v njej iskal globoke simbole in metafore za človeka in njegovo življenje, je opozoril Zlobec.

Poudaril je še, da je bil Minatti le leto dni starejši od njega ter da je bil ugleden član institucij, ki jim tudi sam pripada: Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Društva slovenskih pisateljev in Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Svojo pesniško pot začel z zbirko S poti iz leta 1947 Igralka Saša Pavček je prebrala Minattijevo pesem Nekoga moraš imeti rad. Interpretaciji pesmi je sledil govor Mirana Gorinška, župana Slovenskih Konjic - pesnikovega rojstnega kraja, s katerim je bil po županovih besedah do smrti tesno povezan.

Pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti je umrl 9. junija v 89. letu starosti. Svojo pesniško pot začel z zbirko S poti iz leta 1947, s katero je upesnjeval čas NOB, najbolj znan pa je bil po pesmi in zbirki Nekoga moraš imeti rad iz leta 1963. Kot predstavnik intimistične, rahločutne, nežne poezije je s pesmijo razkrival stiske sodobnega človeka, njegovo resignacijo in melanholijo.

Za svoje delo je prejel več priznanj Med pesniškimi zbirkami velja omeniti Pa bo pomlad prišla (1955), Bolečina nedoživetega (1964, 1994), Ko bom tih in dober (1973), Pesmi (1980) in Prisluškujem tišini v sebi (1984). Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim tudi Prešernovo in Sovretovo nagrado.