Yang Yang: Naš orkester je kot lotosov cvet, strpen, poln strasti in zanosa

Koncert bo zagotovo za vse poslušalce prav posebno doživetje, saj bodo azijski glasbeniki predstavili zahodnoevropsko glasbo in jo oplemenitili tudi z delom, ki je nastalo izpod peresa kitajskega skladatelja. O nastanku in poslanstvu orkestra nam je več zaupal dirigent Yang Yang. Kaj je bil razlog za ustanovitev Kitajskega filharmoničnega orkestra Hangdžov? Hangdžov je ena najbolj obiskanih turističnih destinacij na Kitajskem. Prav zato, ker mesto obiščejo številni domačini in turisti, se je tamkajšnja oblast odločila, da mora imeti mesto tudi svoj lastni orkester z namenom promovirati kulturo in prek glasbe izboljšati in obogatiti kakovost življenja. Vaš orkester so kmalu po nastanku označili za "superzvezdnika" na Kitajskem. Verjamem, da je to za orkester kljub njegovi mladosti – ustanovili so ga leta 2007 – ne le velik kompliment, temveč tudi izjemen uspeh? Ta oznaka pomeni za orkester velika pričakovanja tako profesionalnih kritikov in glasbenikov kot tudi laičnih gledalcev in poslušalcev. Naš orkester je v zadnjih treh letih resnično doživel velik uspeh in je nekako postal sinonim za razvoj uspešnih simfoničnih orkestrov v državi. Ta dosežek je rezultat mnogih naporov vseh umetnikov, ki so kakorkoli vpeti v ustvarjanje znotraj orkestra. Na svetu je veliko raznolikih orkestrov. Kaj je tisto nekaj, kar vaš orkester loči od drugih? Rekel bi, da mladost, vnema in strast. Glasbeniki, ki so del naše družine, so izjemno strastni v vsem, kar počnejo, in njihov cilj je vsakokratni umetniški presežek. Izpostavil bi tudi to, da ne samo, da predstavljamo in interpretiramo dela velikih zgodovinskih klasikov, z največjim veseljem uprizorimo tudi izvirno delo kakega mlajšega umetnika, ki se šele uveljavlja. Nam lahko zaupate nekaj več o glasbenem komadu Metuljčna ljubimca (Butterfly Lovers), ki ga boste odigrali občinstvu v Ljubljani? Zakaj je ta kompozicija tako posebna?

Gre za Koncert za violino in ta komad je temeljni, reprezentativni predstavnik razvoja simfoničnega ustvarjanja na Kitajskem. Je eden najbolj priljubljenih del v naši državi, pa tudi drugod po svetu. Leta 1958 sta ga spisala Chen Gang in He Zhan Hao, sošolca na Konservatoriju v Šanghaju, sicer pa je zgodba ljubimcev postavljena prav v Hangdžov. Tudi simfonična melodija temelji na lokalnih glasbenih elementih iz našega mesta. S tem koncertom bo Ljubljana (in preostali svet) razumela Hangdžov in Hangdžov se bo ponosno predstavil svetu.

Kitajska kultura je ena najbogatejših na svetu. Združitev vaše z zahodno kulturo je še posebej videna in slišana na glasbenem področju, saj sta obe kulturi tako specifični. Je kaj takega zaznati tudi v vaši glasbi?

Kulturo na Kitajskem je zaznamovalo več kot 5000 let reform. Pri nas je simfonija pomembna, elegantna zvrst umetnosti. Krepitev in nadgradnja izvirnih del z zahodnjaško kulturo ter harmonizacija kitajske glasbe je cilj večine kitajskih orkestrov. Tako je tudi pri nas. Ko naš orkester uprizarja kitajsko delo, je naš cilj, da se kitajska in zahodna kultura zlijeta v nekaj novega in postaneta nov kulturni način za povezovanje različnih narodov pa tudi razvoj našega mesta.

Kako bi na kratko opisali vaš orkester?

Logotip našega orkestra je lotosov cvet, v katerega je vkomponiran violinski ključ. Lotosov cvet je za kitajsko družbo izredno pomemben, saj predstavlja strpnost, zdravje, pozitiven odnos in je poln strasti in zanosa. In prav tako lahko opišem tudi naš orkester.

Ste eden najbolj priznanih mladih glasbenikov na Kitajskem. Lahko bi rekli, da pri vašem orkestru ni pomembna starost, temveč le talent, vztrajnost in marljivost. Nam lahko malo opišete vašo glasbeno pot in kako ste postali tako pomemben član orkestra?

Svojo profesionalno glasbeno kariero sem začel kot dirigent na prvem mednarodnem glasbenem festivalu v Pekingu, kjer sem dobrih osem let uprizarjal številne opere in koncerte. Sedaj sem rezidenčni dirigent pri Kitajskem filharmoničnem orkestru in umetniški direktor ter šef dirigent pri Kitajskem filharmoničnem orkestru Hangdžov.

Novembra 2006 sem zmagal na mednarodnem dirigentskem tekmovanju Dimitri Mitropoulos v Grčiji ter tako postal prvi kitajski dirigent s to lovoriko. Poleg klasičnih me zanimajo tudi moderna glasbena dela in ker me odlikujeta izjemna natančnost in obvladovanje dirigentskega prostora, so me povabili k sodelovanju pri orkestru Hangdžov. Verjamem, da bodo naša mladostna energija, teatralnost in glasbeni "panache" še naprej upravičevali naše dobro ime.

Kaj menite, da je glavna razlika (če sploh) med vzhodnim in zahodnim občinstvom?

Glavna razlika je prav v kulturni raznolikosti. Zahodno občinstvo se je nekako razvijalo in živelo skupaj s klasično glasbo, kjer so se simfonije stoletja nazaj rojevale v osrčju Evrope in so se nato širile po celem svetu. Vzhodni gledalci, še posebej kitajsko občinstvo, pa so se z vzhodnjaškimi simfonijami srečali dokaj pozno in so šele morali osvojiti to, kar so Zahodnjaki že imeli.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Ob ustanovitvi orkestra leta 2007 je oblast izrazila željo, da bi orkester postal prvorazreden na domačih tleh ter prepoznaven v širšem, svetovnem kulturnem merilu. To nam je tudi uspelo. V prihodnosti si želimo še dodatno povezati in okrepiti vezi z drugimi svetovnimi festivali. To nam bo omogočilo predstaviti naše ustvarjanje ter še bolj izpiliti in izpopolniti igranje. Seveda pa želimo naše izkušnje deliti tudi z drugimi svetovnimi orkestri ter se od njih tudi kaj naučiti.

Slovenskemu občinstvu se boste predstavili prvič. Kaj mu lahko sporočite?

Nastop v okviru Festivala Ljubljana je izjemno pomemben del letošnje turneje našega orkestra. Smo izjemno počaščeni, da nas je festival povabil k sodelovanju, in z vsem srcem bomo slovenskemu občinstvu pokazali naš talent in kaj znamo. Obenem pa upamo na priložnost spoznati novo kulturo.