Video: Faber, projekt Okupirajmo muzej, buthovec Murobushi na dunajskem ImPulsTanzu

Danes in 2. avgusta bo na največjem evropskem plesnem festivalu na ogled predstava vsestranskega umetnika Jana Fabra, ki jo je ustvaril skupaj s svojim dolgoletnim prijateljem, plesalcem in koreografom Antonyjem Rizzijem. Delo Droge so me obdržale pri življenju je svetovno premiero doživelo v lani v Mariboru v okviru Evropske prestolnice kulture.

Rizzi je od leta 1996 HIV-pozitiven. Ključno vlogo v njegovem življenju, ki ga ohranja zunaj meja njegove bolezni, imajo tako zdravila, pa ne samo ta, temveč tudi droge, kot so popers, ekstazi in kokain. "To me drži pokonci. Sem plešoča farmacija," pravi plesalec. Po dvajsetletnem sodelovanju z njim je Faber za omenjeno predstavo napisal monolog o človeški zasvojenosti.

Odrsko delo, ki predstavlja paradoksalni svet zasvojenosti in ekstaze, se pred očmi gledalca izvije v vznemirljiv in komični plesni koktajl, ki se na koncu ob teži izgovorjenega razblini v milne mehurčke.

Okupirajmo muzej V projektu Okupirajmo muzej bo mednarodna skupina plesalcev vstopila v prostore dunajskega Muzeja sveta, nekdanjega Etnološkega muzeja. Umetniki bodo v performativni maniri vzpostavljali dialog z etnološkimi predmeti in koncepti, za obiskovalce bodo odprli tudi prostore, ki so sicer nedostopni. Na podlagi intervjujev z zaposlenimi v muzeju bodo rekonstruirali tudi mehanizme kontekstov opredeljevanja dediščine. Intervencija se bo nanaša tudi na tekočo razstavo v muzeju, posvečeno vlogi plesa v Aziji, z naslovom Plesna stvaritev: Azija med svetovi.

Pod projekt se podpisuje gledališki režiser Ong Keng Sen, pridružil pa se mu je tudi Michael Stolhofer iz ImPulsTanza.

V muzej bodo plesalci vstopili 3. avgusta med 17. in 20. uro ter naslednji dan med 16. in 19. uro.

Več kot gol

"Gre za ples, za letenje!" so besede, ki napovedujejo svetovno premiero dela Več kot golavstrijske koreografinje Doris Uhlich. V njem se ukvarja s poetiko giba, ki ga lahko oblikuje le golo telo. Kakšna dinamika se skriva v mišicah, v maščobi, v koži in potu? S temi vprašanji se ukvarja koreografsko delo, v katerem je predstavljena "maščobna telesna tehnika", ki je iznajdba Uhlichove.

V zadnjih sedmih letih se je Doris Uhlich dodobra usidrala na neodvisni dunajski sceni in na njej postavila nove standardne, ki so svoje odtise pustili tudi v evropski plesni krajini. V njenih delih se pretakajo občutljivost in radikalnost, politični performans in dokazi, da teža in ples nista izključujoča koncepta.

Predstava Več kot gol bo na ogled 5., 6. in 7. septembra.

"Ko sem skušal umreti, sem začel plesati" Svetovno premiero na festivalu ImPulsTanz je doživelo tudi delo japonskega ustvarjalca Koja Murobušija, katerega ponovitev bo 2. avgusta. V življenju sta plesalca opredelili dve temeljni izkušnji. Odraščal je ob obali, nekajkrat se je skoraj utopil, večkrat pa je morje na obalo naplavilo utopljence. Soočen s smrtjo v vodi je zapisal, da je med tem, ko je poskušal umreti, začel plesati.

To je trenutek, ko se je začela njegova plesna pot, ki ga je pripeljala do enega najbolj prepoznavnih sodobnih butoh plesalcev s samosvojim in radikalnim pristopom do tega japonskega "plesa teme". V svojem zadnjem delu Murobuši skuša zagrabiti in poiskati različne ravni in forme multipliciranega sebstva. Svoje telo obrača proti sebi in na odru ustvarja skrivnosti ples s svetlimi trenutki, ki se k telesu in vanj vedno znova vračajo.

Trk svetov Tujca, fascinirana drug z drugim, ki si kažeta, s tem pa govorita, za kaj pravzaprav gre. "Kaj je zate ples? Pa zate?" se sprašujeta vrhunska sodobna plesna ustvarjalca. Francoski konceptualni koreograf Jérôme Bel ter mojster tradicionalnega plesa khon in priznani sodobni plesalec Pichet Klunchun se predstavljata v duetu. V predstavi, ki si jo je tukajšnje občinstvo lahko ogledal že pred leti na festivalu Mladi levi.

Duet bo na sporedu 31. julija in 2. avgusta.