V areni ekshibicionizma in voajerizma

''O sebi razmišljam kot o platnu,'' je nekoč dejal umetnikLeigh Bowery. V izjavi tiči formula za razumevanje in opis enfant terribla, ki je skozi celotno svoje življenje zavračal kakršnekoli opredelitve, sebe pa spreminjal v umetniško delo. V Avstraliji leta 1961 rojen umetnik, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja v duhu post-punka in novega romanticizma zganil londonsko subkulturno sceno, se je s kričečo podobo upiral številnim družbenim konvencijam. Svojo identiteto je neprestano izumljal in jo postavljal v razmerje, do kontekstov, v katerih je živel in deloval.

Dunajska razstava Xtravaganza, ki jo v Kunsthalle odpirajo 19. oktobra, na ogled pa bo 3. februarja, bo osvetlila umetnikovo življenje in ustvarjanje, ki se bo gibalo med modo, performansom, glasbo, plesom in kiparstvom. Predstavili bodo redko razstavljena njegova oblačila, številne filme, fotografije, glasbene videe, javne pogovore in performanse v galerijah in revije.

Boweryjevo delo bodo reflektirali skozi umetniške zapiske in dokumentiranja njegovih prijateljev, podpornikov, privržencev in sodelavcev. Kot tudi skozi dela drugih umetnikov, fotografov in filmarjev, ki jih je navdihnilo Boweryjevo ustvarjanje.

Avtorjevo zavezanost performativnosti, ki se je odvijala v galerijah, klubskih platformah in na odru vsakdanjika, središčila pa okoli maškarade in radikalne samoizpovednosti, so interpretirali filmski ustvarjalci, kot so Charles Atlas, Dick Jewell, Baillie Wals in John Maybury.

Britanski slikar Lucian Freud je umetniško zadovoljstvo našel v karizmatični osebnosti Leigha Boweryja in celosti njegovega golega telesa. Bowery je postal eden njegovih osrednjih modelov, slikar pa ga prikazuje na način, kakšen umetnik ni bil v javnosti nikoli viden: naraven in ranljiv. Izhajajoč iz humorja in ironije slabega okusa, pretiravanja, soočanja z ekstremi, tako čustvenimi kot fizičnimi, je Bowery preverjal družbena in posameznikova pričakovanja. Pravil je: ''Rad počnem nasprotno, kar pričakujejo ljudje.'' Diktaturi konformizma je tako nastavljal zrcalo, sebe pa vzpostavljal kot subjekt, ki se obrača drugam, v druge smeri.

Umetnik je zaradi AIDS-a umrl leta 1994, star 33 let. Umetnostna zgodovina ga prikazuje kot izjemnega posameznika, ki je zaznamoval urbano areno ekshibicionizma in vojarizma. Njegovo virtuozno delo pa se ni zapisalo le v umetniško polje, ampak je vplivalo tudi na kolekcije modnih oblikovalcev, kot so Rei Kawakubo, John Galliano, Walter van Beirendonck in Alexander McQueen.

Razstavo številnih avtorstev je kurirala Angela Stief.