Urška Žolnir: ko stopi na tatami, ni več mila Urška

Tokrat smo z Urško Žolnir govorili o vsem drugem kot o športu. Njen velik del življenja je bil tokrat v drugem planu, saj smo jo želeli spoznati nekoliko drugače. Urška, ki pravi, da se v življenju hitro odloča in ji je zaradi tega včasih tudi žal, se najraje sprošča ob užitkih, kot so savna, izleti v naravo in poletno kopanje. Rada vidi, da koga razveseli in mu polepša dan, zato bo tudi letos svoje najbližje presenetila s kakšnim izvirnim darilom za prihajajoče praznike.

Bralke in bralci spletnega portala Planet Siol.net so vas izglasovali za uspešno Slovenko 2012. Kako se počutite ob tej novici? Zahvaljujem se vsem, ki so glasovali zame in mi omogočili, da sem postala uspešna Slovenka leta 2012.

Ko sva se prvič slišali, ste dejali, da je skorajda neverjetno, da bi zmagali na našem izboru, saj ste nominirani s številnimi čudovitimi in izrednimi ženskami. Kako je mogoče, da ste na tekmah videti tako samozavestni, tukaj pa vseeno niste bili tako prepričani vase? Sem zelo ponosna, da sem k svoji bogati zbirki priznanj dodala še to, kjer nimam možnosti sama vplivati na takšne odločitve. Veliko bolj samozavestna sem na tekmovanjih, saj imam vse niti v rokah in vplivam na odločitve, ki prinesejo končni rezultat.

Ali radi govorite o svojem zasebnem življenju? Občutek imam, da ga vseeno želite ohraniti zase ... Mislim, da sem javnosti razkrila dovolj o svojem zasebnem življenju. Nekaj osebnih stvari pa lahko človek zadrži tudi samo zase.

Kakšno je vaše življenje profesionalne športnice? Moje življenje profesionalne športnice se razlikuje od življenja preostalih. Zjutraj se zbujam ob 5.15, odhitim na prvi trening, ki se začne ob šesti uri zjutraj, in nikoli ne vem, kakšen trening je pripravljen za nas in kako dolgo bo trajal. Ponavadi ga končam ob pol osmih, lahko pa tudi prej ali pa dosti pozneje. Dostikrat se zgodi, da imamo trening tudi med deseto in dvanajsto uro, potem pa spet od sedme ure zvečer do devetih. Čas, ki mi preostane, posvetim sebi in svojim osebnim zadevam. Treba pa je najti čas tudi za starše.

Ste si vedno želeli postati profesionalna športnica, judoistka, ali ste sanjali o kakšni drugi karieri? Nikoli si nisem posebej želela postati profesionalna športnica. Na začetku sem želela nadaljevati tradicijo staršev, saj smo imeli živilsko trgovino. Vendar pa to glede na moje športne obveznosti pozneje ni bilo mogoče.

Je res, da ste zelo čustvena oseba? Kje se to najbolj odraža? Zakaj mislite, da smo ljudje tako presenečeni, če rečemo, da je judoistka mila oseba? V življenju se hitro odločam in mi je včasih tudi žal. Vendar tega ne pokažem, saj sem v športu pridobila tudi to. Večina ljudi si predstavlja, da je judo grob šport in da je čudno, kako je lahko judoistka mila oseba. Takšen je pač moj karakter. Ko stopim na tatami – blazina po Japonsko –, je treba to milino pustiti zunaj.

Pred kratkim ste tudi zaživeli na svojem. Kako vam je všeč življenje na svojem? Je bila ta osamosvojitev, odcepitev od staršev zelo potrebna? Pred kratkim sem se vselila v svojo hišo, v katero sem vložila vse svoje prihranke. Moja hiše je zelo blizu staršev, tako da sem jim lahko v pomoč ali pa oni meni, ko mi začne že kronično primanjkovati časa. Najbolj od vsega pri gospodinjstvu mi gre od rok priprava obrokov, saj si pripravim, kar želim. Zelo veliko se posvečam zdravi prehrani. Sorodniki in prijatelji pravijo, da dobro kuham.

Kdo bi rekli, da je vaš največji oboževalec? V zadnjem času imam dosti oboževalcev doma in po svetu. Imela sem jih dosti že pred olimpijskimi igrami, zato so mi ti tudi najbolj pri srcu.

Dejali ste tudi, da se vam zdi sedenje na pijačah izguba časa ... Kako pa se sicer zabavate in sprostite? Še vedno trdim, da so sedenje po lokalih in neizpolnjene govorice izguba časa. Razumem ljudi, ki se v lokalu srečajo, da imajo konstruktiven pogovor. Nikakor pa ne vidim sprostitve ob sedenju in pijačah. Novo leto, božič, pisanka, majski prazniki, poletni in zimski dopust, sobote zvečer in nedelje mi osebno pomenijo največjo zabavo in sprostitev. Moji užitki so savna, narava, poletno kopanje in izleti s kolesom.

Pred nami so eni izmed najlepših praznikov. Kako jih boste preživeli? Ali obdarujete bližnje? S čim jih radi presenetite? Praznike bom preživela v glavnem na sprejemih, klubskih prireditvah, s starši in prijatelji. Najbližje bom obdarovala, saj rada vidim, da koga razveselim in mu polepšam dan. Najrajši pa jih presenetim s kakšnim izvirnim darilom. Največkrat prinesem kaj iz tujine.

Ob novem letu si radi napišemo cilje, si povemo novoletne zaobljube. Kaj je tisto, kar si želite za leto 2013? Nikoli se ne zaobljubljam ob novem letu. Želim pa si zdravja, sreče in zadovoljstva, kar želim tudi preostalim.