Umrl slovenski igralec Slavko Cerjak

Slavko Cerjak je bil dolgoletni stalni član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Zadnjo predstavo je odigral minuli torek, so povedali v MGL. V potekajoči sezoni 2007/2008 je, do konca upirajoč se smrtonosni bolezni, nastopal v treh vlogah, kot Jean v delu V drugo gre rado, kot Stražnik v Goslaču na strehi in kot Clare Quilty v Loliti. Ustvaril je vrsto gledaliških, filmskih in televizijskih vlog. Delal z vodilnimi slovenskimi gledališkimi režiserji Delal je z vodilnimi slovenskimi gledališkimi režiserji - Miletom Korunom, Zvonetom Šedlbauerjem, Dušanom Mlakarjem, Janezom Pipanom, Borisom Kobalom, Vinkom Möderndorferjem in drugimi. Z Möderndorferjem je veliko sodeloval tudi izven svojega matičnega teatra, tako v Špas teatru v letih 2004 in 2005 pri uspešnicah Kadar mačke ni doma in Funny Money!, pri Cafe teatru pa pri Transvestitski svatbi (2002).

Cerjak je poleg nekaj desetin vlog v MGL, kjer je bil stalni član v sezoni 1979/1980 in potem od leta 1981 naprej, izoblikoval tudi številne like v radijskih igrah, televizijskih dramah in filmih. Med zadnje njegove vloge na velikem platnu šteje njegov lik očeta v filmu Matjaža Klopčiča Ljubljana je ljubljena (2005). Na TV je med drugim sodeloval pri projektih, kot so Peta hiša na levi (2000), Pet majskih dni (1997), Primož Trubar (1985) in drugih.

Eden prvih Dnevnikovih nagrajencev Cerjak je prejel eno prvih Dnevnikovih nagrad za letne igralske dosežke v MGL, in sicer leta 1992 za vlogo Tugomerja v igri Tugomer ali Tisti, ki meri žalost Vilija Ravnjaka. Prej je leta 1982 prejel že Borštnikovo diplomo in denarno nagrado RTV Ljubljana za mladega igralca za vlogo Zdravnika v uprizoritvi Ni človek, kdor ne umre V. Stojanovića v eksperimentalnem gledališču Glej.

Dve leti pozneje je sledila Severjeva nagrada za vlogo Jamesa Leedsa v Otrocih manjšega boga M. Medoffa in za vlogo Klavdija v Hamletu W. Shakespeara (oboje MGL), leta 1986 si je v Brežicah leta 1956 rojeni igralec prislužil nagrado zlata ptica, prav tako za Klavdija, in istega leta še Štihovo nagrado za nenagrajene vrednote, in to za vlogo Doktorja Kanteta v celovečernem filmu Doktor v režiji Vojka Duletiča.