Telenovele skozi objektiv Stefana Ruiza

Fotograf Stefan Ruiz se je projekta fotografskega vizualiziranja ozadja mehiških telenovel, enega izmed najpopularnejših fenomenov sodobne množične kulture, lotil že leta 2003. Mehiški televizijski mogotec Televisa, podjetje, ki je tudi osrednji producent mehiških telenovel, je v fotografovem podvigu sprva sodelovalo zadržano in ustvarjalcu dopustilo vpogled le v zgodovino tega televizijskega formata. A Ruiz se s tem ni zadovoljil, interpretirati je namreč želel fenomen sodobnih žajfnic.

In če se je sprva zdelo, da bo vse skupaj polom, saj so Televisi Ruizu za fotografiranje velikokrat namenili le petnajst minut, se je na koncu izteklo drugače.

Preteklih osem let se je tako fotograf na Televiso pogosto vračal, tam pa v dramatičnih pozah portretiral igralce in igralke v scenografsko izdelanih dnevnih sobah, zdravniških ordinacijah in podobno.

Ruiz je vizualiziral nadrealistično zakulisje žajfnic, odetih v močna čustva, poudarjen dekor in dramatičnost subjektovih igranih življenj in doživljanj. Skozi svojo fotografijo je umetnik v razmerju do izbrane teme med drugim parafriziral Michelangelovega Davida, postavljenega pred tapete z motivom fuksije. V objektiv pa je ujel tudi igralsko šolo, kjer se med drugimi igralskimi veščinami za nastop v telenovelah posamezniki kalijo tudi v poljubljanju pred televizijskimi kamerami. 90 izmed nastalih fotografij bo Ruiz objavil v knjigi z naslovom The Factory of Dreams: Inside Televisa Studios. To avtor razume kot priložnost za kritično analizo izbranega vidika množične kulture.

"Iz fenomena se ne norčujem, svoje delo na tem področju dojemam skozi dokumentarno perspektivo, ki razkriva različne družbene teme. Ob nastajanju fotografij sem imel v mislih slike Velázqueza in Goye. Portretiranci v kostumih so obravnavani zelo formalno," pravi fotograf. Ter dodaja, da so posnetki tudi vitalni zapisi sodobnega mehiškega življenja.