Srebrenica v državnem zboru

"Vsakega 11. v mesecu že več kot 15 let matere Srebrenice na dostojanstven in miren način opozarjajo svet, da se je v Srebrenici zgodil genocid. Genocid dokazujejo z več tisoč krpicami, na katerih so izvezena imena žrtev. Miren pohod je boj za pravičnost. Marca 2012 so bile del kolone tudi Slovenke," je eden izmed podpisov k fotografiji, ki je del razstave Srebrenica 1995 / 8372 … avtorja Ahmeda Bajrića, spomina na žrtve srebrniškega pokola.

Fotografije pretresljivo pričajo o pokolu, ko so bosanski Srbi pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića po zavzetju muslimanske enklave Srebrenica v BiH 11. julija 1995 ubili okoli 8.000 bosanskih Muslimanov. Upodobljeni so tudi z doma pregnani ženske in otroci, večina med njimi je ostala brez moških članov. Moški so se iz Potočarjev peš napotili do svobodnega teritorija, oddaljenega približno 100 kilometrov. Pripadniki vojske Republike srbske so neprestano obstreljevali gozd, ki je bila del te poti, tako da mnogi ubežniki niso preživeli.

Na fotografijah so tudi posnetki spominske slovesnosti, ki jo v Spominskem centru Potočarje priredijo vsakega 11. julija, ko skupinsko pokopljejo identificirane žrtve. Pred pokopom posmrtne ostanke pospremijo člani družine in številni prebivalci mest, skozi katera pelje konvoj, in tako izrazijo spoštovanje žrtvam genocida.

Podobe in besede genocida

V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992–1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov, potem ko so mesto Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje, da bi ga obvarovali pred srbskim zavzetjem. Sile pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začele 9. julija 1995, vanjo pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so ubile več kot 8.000 zajetih Bošnjakov, kakšnih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnale na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Pokol je mednarodno sodišče v Haagu označilo za genocid.

Na fotografski razstavi pa o genocidu ne pričajo le fotografije, ampak neopisljivo boleče odzvanjajo tudi besede. Med njimi izjava iz knjige Samrtno srebrničko ljeto '95: "V sredo okoli desete ure zjutraj sem videla strašen prizor. Ženska je v naročju držala otroka, starega približno šest mesecev. Lačen otrok je jokal, mati mu je govorila: 'Alija, ne jokaj.' Ko je eden od četnikov zaslišal, kako je otroku ime, ga je iztrgal iz materinega naročja in ga zaklal z nožem. Rekel je samo, da zdaj ni več lačen in da tudi jokal ne bo več!"

Strašna je tudi pripoved Džemile Delalić: "Sedim pred množico v Potočarjih in opazim, kako mlado žensko oblije pot, zvija se, v očeh je zaznati strašno bolečino. Stopim k njej in jo vprašam, kaj ji je: 'Rojevam!' 'Poslušaj, primi se me z eno roko, z drugo roko pa primi svojo taščo.' Tako je tudi bilo. Oprla se je na naju, novorojenec fantek zajoka. Vzela sem otroka in mu prerezala popkovino, ko je predme stopil četnik. 'Spusti tega otroka!' ukaže. Spustim ga na dimlje, lep otrok z dolgimi črnimi lasmi, kot bi bil že okopan … Približa se mu, stopi z nogo na vrat … Drobovje se razsuje ven ..."

Izjave končujejo besede Dražena Erdemovića, vojnega zločinca: "Ljudem, ki so stali pred nami, je ukazano, da se obrnejo s hrbtom proti nam. Ko so nam obrnili hrbte, smo streljali v njih. Takšen je bil ukaz." Erdemović je bil pripadnik 10. diverzantske enote VRS. Haaško sodišče ga je obsodilo na pet let zapora.

Razstavo, ki opominja na genocid v Srebrenici in je postavljena že od 2. julija, si v delovnem času državnega zbora do 13. julija lahko ogleda vsakdo.