Sodobni ples skozi plakat in plakat skozi sodobni ples

Razstava plakatov, ki so najavljali in vabili na sodobno-plesne dogodke, je s svojim kronološkim pregledom kot nekakšen časovni stroj. Izbor 35 najboljših plakatov za sodobne plesne predstave deluje na več ravneh. Kot izhodišče za vpogled in analizo tovrstnega vizualnega komuniciranja kot tudi kot platforma za spominjanje in premišljevanje o predstavah, ki smo jih videli, o predstavah, o katerih smo brali ali pa o njih veliko slišali. Najstarejši plakat na razstavi je še iz časa Kraljevine SHS iz leta 1927 in je tisti, ki je vabil na plesni večer Mete Vidmajerjeve. Ta se je končal ob "1/2 22. uri", vstopnice pa "so se dobivale" na gledališki blagajni v opernem gledališču. Razstava plakatov avtoric koncepta Katje Korinšek in Ane Sinčić je del njunega diplomskega dela na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki sta ga pripravili pod mentorstvom Ranka Novaka in somentorstvom Petre Černe Oven. Gre za prvo tovrstno predstavitev pri nas, ki jo bo po koncu zaokrožil še z teoretičnimi besedili podprt katalog. Avtorici pregleda sta poleg razstavljenih plakatov naredili tudi strnjeno časovnico vseh znanih plakatov za sodobne plesne predstave in čeprav so ti v arhivih inštitucij dostopni oziroma vsaj zavedeni, jih nekatere med njimi za razstavo niso prispevale. To naj bi bilo rezervirano le za projekte določenih inštitucij? Kar pa je, milo rečeno, presenetljiva odločitev muzejskih in arhivskih inštitucij, katerih poslanstvo je hranjenje in predstavljanje svojega gradiva. V primeru, da nečesa, hranjenja vrednega, ne hranimo, je to potemtakem izgubljena dediščina, v primerih, ko je to mogoče videti le v določenih inštitucijah, ki takšnega pregleda med drugim niti še niso naredile, pa je to mrtva dediščina.