Slon in Sadež: Nikogar se ne bojiva in ničesar ne cenzurirava

Slon in Sadež sta v domačem medijskem prostoru prisotna že dolgo. V civilu, kot Jure Karas in Igor Bračič, sta se spoznala kot srednješolca v Impro ligi, nadaljevala pa kot gledališčnika s svojim kabarejem. Vmes sta posnela prvo ploščo, širša javnost pa ju je odkrila kot voditelja ene od mladinskih oddaj ter z uspešnicami Rožica, Reper in Taliban Reggae, nato pa še s pesmimi Fantastičnih 5, Komercialne pizde in drugimi. S svojim nenavadnim, aktualnim in kritičnim humorjem sta začinila prenekatere pereče družbeno-politične dogodke preteklih let, na njune pesmi pa se radi sklicujejo tako stari kot mladi, številni jih kljub zavidljivemu številu kitic znajo na pamet.

V zadnjem času ju spet spoznavamo kot voditelja. Večkrat, tudi letos, sta bila del ekipe voditeljev Viktorjev, zabavata pa tudi s svojimi minutami na Radiu Center. Pri Slonu in Sadežu je tako, da le redkokdo ve, kateri je kateri. Tudi mi tega ne bomo izdali, morda pa sta vam kakšen namig skrila med odgovore.

Slon, kako bi opisal Sadeža?

S: Na zunaj kosmat, znotraj prijazen, tako kot Marija Pozsonec.

In Sadež, kako bi opisal Slona?

S: Na zunaj gladek, na znotraj sladek, tako kot kinderjajček.

Kdo od vaju je bolj duhovit?

S: Ta lepši. S: Ta smešen.

Se sama sebi zdita zabavna? Kaj je vajino merilo za dober hec?

S: Hecnost meriva z uradnim slovenskim vicomerom, in sicer po Šimekovi lestvici. Za redke primere negativnih vrednosti pa uporabljava Tofomer. S: Sam alternativno rad uporabljam slovensko konstanto za smeh. Vic je sprejemljiv, ko je vreden vsaj 3,14 SJ (Strašnih Jožetov).

Kako sestavljata svoje pesmi in kako si porazdelita minutažo pri njih? Vsak odpoje le tisto, kar napiše sam?

S: Sestavljava jih tako kot večina drugih slovenskih glasbenikov – iz pesmi tujih avtorjev. Minutažo si porazdeliva po strogih glasbeniških sindikalnih pravilih. S: V praksi to pomeni pavzo po vsakih dveh vrsticah, po vsakem refrenu pivo in kdor piše, ne poje.

Kako sestavljata svoje pesmi in kako si porazdelita minutažo pri njih? Vsak odpoje le tisto, kar napiše sam?

S: Sestavljava jih tako kot večina drugih slovenskih glasbenikov – iz pesmi tujih avtorjev. Minutažo si porazdeliva po strogih glasbeniških sindikalnih pravilih. S: V praksi to pomeni pavzo po vsakih dveh vrsticah, po vsakem refrenu pivo in kdor piše, ne poje.

Menda sta si ime izbrala po neki šali o Slonu in Sadežu. Jo lahko povesta?

S: Ne. Si jo pa lahko preberete na najini spletni strani. S: ... sicer pa ne verjemite vsega, kar preberete na internetu.

Zakaj se nista bolj ozko definirala? Recimo, Slon, ti bi lahko bil Indijski slon, Sadež, ti pa Papaja?

S: Bala sva se, da bi s tem izginila vsa enigmatičnost najinega nenavadnega poimenovanja in bi ljudje začeli poslušati najino precej manj enigmatično glasbo. S: Poleg tega se ime Indijski slon in Papaja sliši precej neizvirno in otročje.

Svojo zabavljaško kariero sta začela v Impro ligi, nadaljevala na televiziji, zdaj med drugim gostujeta tudi na radiu. Kaj od vsega vama je najbližje, improviziranje ali skrbna priprava na nastop?

S: Rada se skrbno pripraviva, zvadiva, pozabiva, znova zvadiva, spet pozabiva in potem improvizirava. S: Še raje pa piševa za druge in se jeziva, ko improvizirajo.

V radijski oddaji se na različne načine lotevata aktualnih in perečih tem, tudi (in predvsem) politike. Obdelala sta že afero Čista lopata, pa korupcijo … Ali za vaju obstaja tabu tema, kaj ali kdo, iz česar oziroma kogar se ne bi šalila?

S: Nimava tabu tem. Nikogar se ne bojiva in ničesar ne cenzurirava. Kdo drug bi si upal na Siolovem portalu izjaviti, da je ***** navaden pleš*** lopov, njegov politični nasprotnik ***** pa prevarant? S: Nikoli se ne šalim iz Juretovih las. Zame njegovi lasje pač ne obstajajo.

Na naši sceni sta kar nekaj časa … Kaj pravita na neverjeten porast samooklicanih stand-up komedijantov? Od kdaj je smeh tako popularen?

S: Še sama ne veva, kdaj se je to zgodilo. Še nedolgo nazaj so ljudje drli v gledališča na razvedrilne urice tragedij, zdaj pa tako ... S: Kar zadeva samooklicanost – bolje, da se kličeš sam, kot da te nihče ne kliče.

Kako bi se sploh opredelila? Sta glasbenika, raperja, komedijanta, voditelja, komentatorja?

S: Sva raperja. Za glasbene analfabete torej glasbenika, za glasbenike pa komedijanta. S: V resnici sva večino časa proti. Vse preostalo je za ženske in denar.

Kaj menita o podobi domačih hiphoperjev "iz soseske", ki repajo o težkem življenju, alkoholu, drogah, avtih in puncah? Vidva sta recimo široke hlače in raztegnjene majice zamenjala tudi za klasične in elegantne obleke? Je to odraz odraslosti?

S: Življenje je seveda videti težje v širokih hlačah. Tudi sama sva izkusila mladost v blokovski betonski džungli, kjer je sicer primanjkovalo alkohola, drog in deklet. Ko sva sčasoma prišla do teh stvari, so tudi hlače naenkrat postale ožje ... S: Šele ko imaš polne hlače in ti je za to vseeno, veš, da si res odrasel.

Na naših televizijah je kar naenkrat cel kup oddaj, šovov in kvizov. Vaju vleče nazaj na TV? Kako bi bila videti vajina oddaja?

S: Verjetno bi jo v inovativnem duhu aktualnih razvedrilnih oddaj poimenovala kar SS show. Šov bi v duhu moderne evropske strpnosti vključeval različne zabavne igre, kot so "Najdi tujca" ter "Kaznuj Grka". Bil bi seveda v nemškem jeziku. S: Ponujajo pa nama tudi dva licenčna italijanska šova, Denar iz doline Pada in pa nori bančni kviz Mario Draghi zmore.

Začela sta kot zelo zabavljaška, pozitivna in tudi precej kritična, nato pa tudi večkrat sodelovala pri zelo komercialnih projektih. Je to edini način, da kot glasbenik ali ustvarjalec nekaj zaslužiš? Kako izbirata svoje projekte?

S: Nikakor. Komercialne projekte sva delala izključno zato, ker sva že po naravi prodani duši – drugače bi zlahka živela od eksperimentalnih plesnih performansov, ki sva jih izvajala odeta v svežo govedino. S: Seveda lahko pri nas kot glasbenik tudi zaslužiš. Potrebuješ samo dobro plačano službo na banki, da si lahko plačuješ potne stroške za nastope in nove strune.

Precej aktivna sta na FB, kjer delita povezave do svojih oddaj. Kaj pa Twitter, ta je precej aktualen, vendar ga vidva, če sem prav raziskala, ne uporabljata. Je za to kakšen poseben razlog?

S: Začela sva uporabljati Twitter, vendar sva imela stalno občutek, da nama nekdo sledi.

Komedijanti veljate za precej zgovorne, je morda omejitev 140 znakov tista, ki vas ustavlja?

S: Ne, ustavlja nas omejitev enega znaka, in sicer €. S: Omejitev 140 je prometni znak, ki ga velikokrat pogrešam.

Če sta za – kako bi spisala tvite na tri različne teme? Recimo o razvpitih čevljih Alenke Bratušek?

S: Vi dont nid nju šuz. Vi nid tajm. #sienen

Prenova Čopove ulice?

S: Nisem glavna, se pa vsi ukvarjajo z mano. #slovenijavEU

Slovenci in 1. maj?

S: 1. maj. 2. Tina Maze 3. Lindsey Vonn. #massinejokat