Slavnostni Lear ob življenjskem jubileju Mileta Koruna

Ob visokem jubileju mu je osrednje slovensko dramsko gledališče, SNG Drama Ljubljana, nocoj ob predstavi Kralja Leara Williama Shakespeara pripravilo še posebno slovesnost. Leara je na veliki oder Drame v potekajoči sezoni postavil prav Korun. Njegova zadnja režija? Na številna vprašanja, ki jih jubilantu zastavljajo te dni, namreč ali je, glede na njegova zrela leta, to njegova zadnja režija, režiser, scenograf, publicist in profesor na gledališki akademiji odgovarja z "nikoli ne reci nikoli".

Nekatere drame kar sam "reinterpretiral"

Korunov zajetni katalog režij se je začel izpisovati na začetku 50-ih let in neprekinjeno traja do danes. Vmes je skoraj nepregledna množica inscenacij domače in tuje dramatike. Nekatere drame, ki so mu duhovno posebej blizu, je režijsko kar sam "reinterpretiral" v različnih obdobjih svoje ustvarjalne poti.

Vedno znova se loteva Cankarja, dram Za narodov blagor, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci in tako naprej, kakor tudi drugih domačih dramatikov, kot so Zajc, Strniša, Božič, Grum, Hieng, Jančar in drugi. V zadnjem obdobju se je Korun še posebej posvetil dramatizaciji in režiji velikih del svetovne literature, omeniti velja vsaj Idiota in Brate Karamazove, obe naslonjeni na Dostojevskega.

Plodnemu ustvarjalcu se je delovno poklonil tudi Slovenski gledališki muzej, ki je pod uredništvom Mojce Kreft pravkar izdal knjigo - skupaj s faksimilom izvirnega notnega zapisa scenske glasbe Darijana Božiča - ob 40-letnici prelomne Korunove režije Ajshilove Oresteje, marca leta 1968 v Drami.