Simpozij o Danetu Zajcu - glasnem poetu, molčečem človeku

Razlogov je več: da njegova literatura ne bi padla v pozabo in ker je že čas za osvetlitev njegovega dela z različnih zornih kotov. Temu so posvetili deset prispevkov, krona bo večerni koncert njegovih pesmi v angleščini. Ne želimo, da bi se z Zajčevo literaturo dogajalo to, kar se dogaja z mnogimi slovenskimi ustvarjalci, namreč da utonejo v pozabo, je ob uvodu simpozija, ki ves dan poteka v Cankarjevem domu, dejal moderator Aleš Šteger.

Pravkar so izšle Zajčeve zbrane pesmi: V belo

Naštel je še nekaj razlogov za srečanje: v knjižni zbirki Beletrina so pravkar izšle Zajčeve zbrane pesmi, ki pod naslovom V belo združujejo vseh sedem njegovih pesniških zbirk; Nova revija je objavila knjigo Za vse boš plačal, v kateri je Neža Zajc zbrala Zajčeve pesmi, različne tekste, intervjuje in priložnostne zapise; pri založbi Sanje je izšla plošča "The Last Side of the Mountain" z uglasbitvami angleških prevodov Zajčevih pesmi - uglasbil jih je Chris Eckman.

Obstajal je tudi "vedri Dane" Dane Zajc (1929-2005) je bil molčeč, vase umaknjen, ponotranjen človek, ga je označil njegov mlajši kolega Boris A. Novak, ki se je veliko ukvarjal z Zajčevim pesništvom in skupaj z njim urejal njegove izdaje. Bil je poet, ki je skušal besede zasukati drugače, vendar, kot je dejal Novak, ni bil "samo temni pesnik, obstajal je tudi vedri Dane".

Po njegovem mnenju je bil velik inovator metafore in eden izmed najboljših primerov, kako funkcionira prosti verz. Njegov ritem nosi v sebi pečat svetopisemskega jezika, liturgije, nekatere njegove pesmi namreč učinkujejo kot molitve, ponavljanje besed in vzorcev pa je temeljni del njegovega pesnjenja, je pred avditorijem, v katerem je bilo veliko študentov, ocenil Novak.

"Vedno je doma, ko vstopamo" Arhitektka, scenografka in režiserka Meta Hočevar je spregovorila o tem, kje je črpala navdih za realizacijo Zajčevih dram, in o dilemah, s katerimi se je pri tem srečevala. Misel iz njegove igre Voranc "hiše govorijo ljudi, ki prebivajo pod njihovo streho" se ji zdi temeljna pri razmišljanju o prostoru vsakršnega dramskega teksta. Zajčeva hiša pa je, kot je dejala, njegova poezija, "ko vstopamo vanjo, ga srečamo, vedno je doma, kadar vstopimo".

Pesnik, prevajalec, esejist in glavni urednik Nove revije Niko Grafenauer je analiziral pesem Dotik, v nadaljevanju simpozija pa je bilo med drugim mogoče slišati prispevke o lirskem subjektu v Zajčevih pesmih, njegovi povezavi s Tonetom Pavčkom in njegovi otroški poeziji. Vsi bodo objavljeni v posebni številki revije Literatura.

Ob koncu simpozija so zavrteli še dokumentarni film o pesniku Ogenj v ustih, ki sta ga naredila režiser Brane Bitenc in scenarist Dušan Šarotar, za povrh je sledil koncert Chrisa Eckmana, ki je z gosti v živo predstavil uglasbitve Zajčevih pesmi v angleškem jeziku.