Petek, 14. 10. 2011, 7.35
7 let, 1 mesec
Sem v iskalniku, torej obstajam
Sedite na konferenci in govorniki neprestano "seo" sem, "seo" tja. Se počasi vprašate: kdo je ta Seo? Ali pa, če ste pripadnik katerega od drugih narodov nekdanje Jugoslavije: kdo se je kam usedel? Povsod prisoten izraz je kratica, ki pomeni "search engine optimization", torej pripravo podatkov tako, da jih bodo iskalniki uvrstili višje na sezname zadetkov. Še pred nekaj leti bi bila to tema ozko usmerjene računalniške konference, danes pa sedite sredi najpomembnejšega knjižnega sejma na svetu. Ko sem pred dvajsetimi leti pisal računalniške priročnike, je bil glavni problem pomanjkanje podatkov. Večino časa sem preživel za računalnikom in poskušal ugotoviti, kako in kaj. Že desetletje pozneje sem za priročnik zapravil isto količino časa, a iz povsem obratnih vzrokov: zaradi obilja informacij, ki so na voljo spletu, sem moral preverjati vsako posebej.
Podatek je pač podatek, čeprav gre za knjigo, ki jo lahko avtor pojmuje kot sad svojega duha in trud lastnih rok. Naj bo še tako čustveno navezan nanjo, na svetu je milijone njemu podobnih in vsi njihovi izdelki čakajo v nekakšnih vicah, ne tu, ne tam, od koder jih lahko potegne le iskalnik, ki jih uvrsti med svoje zadetke. Knjiga s slabo pripravljenimi dodatnimi informacijami je nevidna – lahko je še tako izjemna, a če je nihče ne najde, ne obstaja. Zato založniki zdaj zahtevajo platformo: prisotnost na vseh mogočih omrežjih, od Facebooka do Twitterja, posnetke na YouTubu, skratka udeležbo povsod, kjer je na voljo iskalnikovo okence za vnos besedila. Vse v upanju, da bo nekdo vtipkal niz, ki bo zadosti podoben vašim podatkov, da jih bo iskalnik pojmoval kot dostojne za prikaz na strani z zadetki.
Na sejmu lahko hkrati vidite preteklost in prihodnost: panoje ogromnih kitajskih tiskarn, logistična podjetja, ki dostavijo vaše tiskane knjige tudi v najbolj odročne konce sveta, po drugi strani pa majhna podjetja, ki vam nudijo "optimizacijo", torej se polotijo vsega, kar je zbrano okoli izdelka, in poskušajo zvišati možnost uvrstitve med zadetke.
Iskalniki so postali mera vseh stvari, zato je presenetljivo, kako malo spletnih strani, recimo, jim je dobro prilagojenih.
Še vedno pa obstaja že dolgo delujoča stran BookCrossing, ki poskrbi, da knjige zares potujejo – izvod, ki ga ne potrebujete več, zapustite na javnem mestu, nato pa na spletni strani objavite lokacijo. Ali pa se zahvalite in pohvalite, če ste srečnik, ki je knjigo našel.