Romansko-gotski biser: Rotunda v Selu

Gre za posebno obliko sakralne arhitekture, ki jo v našem prostoru, poleg tiste v Selu, najdemo samo še v Kopru. Tovrstna gradnja je bila posebej značilna za zgodnje krščansko obdobje. Pozneje se je ta zvrst arhitekture ohranila predvsem za namen krstilnic ali kostnic. Pomen podružnične cerkve sv. Marije Device in sv. Nikolaja v prekmurskem Selu je zato v našem prostoru izjemna, saj gre, kot že omenjeno, za redkost našega sakralnega stavbarstva in slikarstva. Po legendi naj bi cerkvico v vzhodnem Goričkem zgradili Templjarji, a je verjetno njen nastanek zgodnejši, njeno postavitev umeščamo pred prvo polovico 13. stoletja. Temelji so zgrajeni iz vulkanskega tufa, okrogel plašč pa je zidan iz domače opeke.

Romanska arhitektura Rotunda je razmeroma velikih dimenzij. Preprosta zunanjščina je razčlenjena z apsido, ritmično razporejenimi lizenami, zaključek pod skodlasto streho pa krasi bogat venčni zidec. Arhitektura je podrejena romanskemu kanonu, ta se kaže predvsem v apsidi, oblikovanju okenskih odprtin in v portalu. Notranjost je členjena z desetimi linami, ki so služile sedežnemu koru. Notranjščino cerkvice okroglega tlorisa pa poleg romanskega sloga krasi še dvoje plasti stenskih slikarij, ki jih postavljajo v zgodnjegotsko slikarstvo. Kristusov pasijon Vsebinsko stenske slikarije predstavljajo poglobljeno predstavo Kristusovega pasijona v tako imenovanem mehkem gotskem slogu. Freske so nastale v času okoli leta 1400. V pritličnem delu v nišah so naslikani svetniki in svetnice.

Višje v smeri apside je srednjeveški slikar predstavil pohod treh kraljev, torej poklon v središče same cerkve, h Kristusu, k bogu. Premišljeno zastavljeni slikani linearni prizori so tedanjemu verniku sestavljali obširno zgodbo svetega pisma. Umetnost za nepismene se zaključi v kupolastem stropu, kjer v mandorli poleg simbolov evangelistov najdemo še Prestol milosti. Torej na eni strani bog oče z razpelom v naročju in na drugi strani vstali Kristus. Kot nasprotje med križanjem in vstajenjem, med luno in soncem, med smrtjo in življenjem. Posebnost upodobitve je vsekakor bog z zakritim obrazom, ki z vrha tako gleda oziroma skrito opazuje vernike in v srednjeveškem duhu zastrašuje in opozarja na njihovo poslednjo sodbo.

Oltar je danes v Madžarski narodni galeriji Apsido oltarnega prostora rotunde danes krasi le baročna podoba križanja. Poznogotski krilni oltar z upodobitvami oznanjenja, Kristusovega rojstva, poklona treh kraljev in Marijine smrti, upodobitve patrona, sv. Nikolaja in treh madžarskih svetnikov je leta 1864 škof Ferenc Szenczy poklonil madžarskemu nacionalnemu muzeju, kjer oltar sedaj v Madžarski narodni galeriji. Četudi smo mi ostali brez oltarja, nam je ostala vsaj arhitektura in freske v njej.