Pri Goriški Mohorjevi družbi monografija cerkvenih poslikav Toneta Kralja

Knjigo v slovenskem in italijanskem jeziku so v torek predstavili v župnijski cerkvi v Pevmi pri Gorici, ki jo je Kralj poslikal v 30-ih letih minulega stoletja. Fotografije za dvojezično barvno monografijo cerkvenih poslikav slovenskega slikarja Toneta Kralja je prispeval Carlo Sclauzero, medtem ko je prevod delo Daniele Milotti Bertoni, monografijo pa je oblikoval Rado Jagodic. Koršič Zornova je povedala, da knjiga daje prednost izjemnim fotografijam, besedilo pa je le spremljevalnega značaja, kajti na veliko in strokovno monografijo o Kraljevem delu na Slovenskem še čakamo.

V zamejskem prostoru poslikal sedem cerkva

Tone Kralj je v zamejskem prostoru poslikal skupno sedem cerkva na območju od Kanalske doline pa vse do južnih obronkov tržaškega Krasa. Te cerkve so: Svete Višarje v Kanalski dolini, Pevma in Štandrež na Goriškem, Katinara, kapela šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu, Trebče in Pesek na Tržaškem. Gre za poslikave na suh omet, ki jih je Kralj ustvaril v 30-ih letih, kasneje pa tudi poslikave na lesonitni podlagi. Pri tem niso upoštevane cerkve, za katere je Kralj naredil nekaj posameznih del kot v Sovodnjah in na Peči ter v Padričah in na Vejni.

Avtorica monografije je prikaz Kraljevih del v omenjenih cerkvah povezala s časovnim nastajanjem: pri treh cerkvah, ki so nastajale med obema vojnama, Svete Višarje, cerkev v Pevmi in cerkev na Katinari, je v ospredju predvsem trpljenje slovenskega naroda v enem najtežjih obdobij, v času fašistične strahovlade, kjer je umetnik s svojo likovno govorico vlival vero in upanje v pravično rešitev, v zmago dobrega.

Temu primerno je tudi slogovno izražanje, razpeto med secesijsko elegantnostjo linij, ekspresionistično deformacijo teles in plastičnostjo nove stvarnosti. Cerkve poslikane po vojni (Štandrež, Trebče, Pesek in kapela šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu) pa so prežete s svetopisemskimi prizori, kjer je v ospredju predvsem mistično podoživljanje, ki sledi cerkvenemu liturgičnemu letu. Poslikave se tudi stilno razlikujejo od prejšnjih: sicer še opazna secesijska valovanja v oblikah ne skrivajo svojega izvira v prvinski ljudski umetnosti, s katero se Kralj želi približati ljudski duši.

Izjemno navezan na Primorsko Kustos Goriških pokrajinskih muzejev Saša Quinzi je na predstavitvi orisal lik in delo Toneta Kralja, ki je bil izjemno navezan na Primorsko, kjer je tudi ustvaril večino svojega slikarskega opusa, poslikal pa je tudi več kot 50 primorskih cerkva. Quinzi je izrecno poudaril predvsem dejstvo, da Toneta Kralja v Italiji ne poznajo in je zato knjiga, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi kot nalašč za večje poznavanje slovenskega slikarja.

Namen te izdaje in želja avtorice sta, da bi zbrano slikovno gradivo poživilo radovednost in ljudi pritegnilo k odkrivanju ali ponovnemu ogledu Kraljevih poslikav, predvsem pa, da bi zbudilo zanimanje sosedov Italijanov in Furlanov k odkrivanju bogastva slovenskih cerkva in posredno tudi slovenske krajevne zgodovine v Italiji. Kraljeva likovna dela namreč po mnenju Koršič Zornove plemenitijo slovenski bivanjski prostor ob slovensko-italijanski državni meji in bi zato morala spodbujati k vzajemnemu medsebojnemu spoznavanju in dialogu.

Koršič Zornova je za STA dejala: "Tone Kralj je gotovo najbolj prepoznaven in reprezentativen slikar javnih objektov na Primorskem, konkretno cerkvenih prostorov. Rdeča nit zamisli je torej bila, zbrati na enem mestu cerkvene poslikave Toneta Kralja in jih predstaviti v obliki čim popolnejših fotografskih posnetkov; besedilo je le dodatna spremljava v pomoč k boljšemu razumevanju upodobljene snovi. Zato bo bralec zaman iskal natančnejše strokovne umetnostno zgodovinske analize, morebitnih arhivskih dokumentov, opomb in bibliografije, ki jih knjiga ne vsebuje, ker bi besedilo otežili in tudi presegli osnovni namen publikacije. Glavno besedo ima namreč Kraljeva umetnost v podobi odličnih fotografskih posnetkov. Pri delu sem se seveda zavedala, kakšen izjemen pomen je imelo likovno delo Toneta Kralja v tem prostoru."

"Ker je Kraljevih cerkvenih poslikav na Primorskem zelo veliko, je bilo potrebno obseg omejiti in kaj bolj logičnega kot to, da se pozornost usmeri v poslikave v zamejstvu? Ta oznaka naj bi sicer po novih političnih premikih v smislu evropskega povezovanja s padcem meje odšla v pozabo, kar pa seveda ne drži, saj bo prostor, na katerem živimo Slovenci v Italiji, še naprej odražal svoje politične, družbene, kulturne in duhovne posebnosti. Kot je v Kraljevem času ta prostor predstavljal okope pred zunanjimi pritiski, tako jih predstavlja še danes in dokler bo ta prostor še živo in ustvarjalno dihal, bo to tudi za Slovenijo ključnega pomena," je še pojasnila.

Predstavitev knjige o Kraljevem likovnem delu so sooblikovali domači župnik Marjan Markežič, ki je v svojem nagovoru poudaril predvsem veliko vlogo primorskih duhovnikov, ki so za časa fašizma naročali poslikave Tonetu Kralju, in pevski zbor iz Pevme in Štmavra, ki ga vodi Nadja Kovic.