Pred premiero Mačke na vroči pločevinasti strehi

O procesu odrskega ustvarjanja smo se pogovarjali z Gašperjem Tičem (Veliki očka Pollitt), Jano Zupančič (Maggie) in Juretom Henigmanom (Brick). Ste se pred začetkom študija seznanili s filmsko različico drame? Ali vam je kakorkoli pomagala pri oblikovanju vaših vlog? Gašper: Dolgo pred začetkom študija, pred veliko leti. Filmska različica nam ni nič pomagala pri oblikovanju vlog, ker ne delamo posnetka filma. Lahko ti nekako pomaga z neko klasično razčlembo, vendar smo se sami želeli bolj približati Williamsu kot pa filmu. Jana: Film sem si ogledala neposredno pred študijem, a sem ga tudi načrtno pozabila. Jure: Sam sem si film ogledal tudi pred študijem, enkrat poleti, na morju. Trenutno mi film bolj škodi, kot koristi … Jana: A da si si ogledal film? Jure: Ja. Jana: Vsem nam bolj škodi, kot koristi … no, škodi je pretežka beseda. Film smo preprosto pozabili, ker to, kar ustvarjamo na odru, temelji na besedilu in ne na nekem posnetku. Od filma smo se odmaknili. Gašper: Film je v bistvu ena posladkana hollywoodska različica, sicer zelo uspešna, in razumljivo, da je tako uspešna, a to naj ne bi bila tista prava Williamsova interpretacija, ki bi bila avtorju tudi pogodu. Jure: Še celo sam Williams se ni strinjal s tako interpretacijo besedila oziroma kako so njegovo besedilo prenesli na filmsko platno. Gašper: Takrat so bili drugi časi, druga leta, ko so okolje in prostor in razmere narekovali to, kar je avtor napisal, kar je moral skriti … Veliko smo se ukvarjali tudi s tem, kar je moral avtor skriti.

Kakšno je bilo sodelovanje z režiserjem Ivico Buljanom?

Gašper: Fantastično … "Nikad u životu nisam nešto takvo doživjeo." (smeh) Zelo zanimiva izkušnja. Buljanovo gledališče je v marsičem drugačno od klasičnih postopkov dela, sploh takšnih, na kakršne smo navajeni v inštituciji. To seveda tudi od igralca zahteva drugačen pristop. Skratka, gre za drugačen proces, za katerega upam, da se bo obrestoval. Znano je, da Buljan dela na različne načine. Način dela prilagodi ansamblu in tipu gledališča. Jure: Sam sem že prej delal z Ivico, tako da približno vem, kako dela. To sem tudi pričakoval. Nisem mislil, da bo karkoli drugače. Besedila so raznovrstna, materiali so drugačni. Nekatera besedila gredo bolje na njegov način, nekateri slabše. Sicer je po eni strani veliko odvisno od tebe samega, po drugi strani spet ne. V procesu ustvarjanja imaš veliko svobode … Jana: In te svobode je ali preveč ali premalo … nikoli nam ni prav. Jure: Ta svoboda je vedno problem.

Lahko potegnete vzporednice z besedilom, ki je nastalo v 50. letih prejšnjega stoletja, in današnjim časom? Je besedilo aktualno še danes?

Vsi trije: Absolutno! Jana: Zdi se mi, da je zelo aktualno na način, kot smo ga mi naredili. Filmska različica niti ne toliko. Vsaj meni se ne zdi več aktualna. Gašper: Sam problem in faktor družinske drame je večen, dokler bodo na tem svetu obstajale družine. Seveda tudi faktor seksualnosti. Jure: Tudi homoerotičnosti. Homofobija še vedno zaznamuje našo družbo, ne glede na to, koliko smo odprti in liberalni … Gašper: In ljubezni tudi … Gre za neke večne probleme, zato je tudi besedilo večno.

Bi lahko bila Maggie vzornica današnjim ženskam?

Jana: Hm, ne vem, če bi lahko bila ravno vzornica. Jure: Zdi se mi, da je Maggie bolj vzornica moškim v današnjem času … Jana: Tako je. Jure: Ker vsi prehitro odnehajo, ona pa ne, je vztrajna … Jana: Je "fajterka" (borka).

Je precej klasična ženska, vse kar želi, je, da bi bila zvesta žena, da bi možu povila otroka … V tem smislu sem mislil vzornica.

Jana: Kot Maggie pristanem na marsikaj. Ne samo zaradi ljubezni, temveč tudi zaradi položaja, v katerem se znajdem, in denarja. In zdi se mi, da tudi današnje ženske dostikrat razmišljajo podobno. V zvezi vztrajajo zaradi različnih interesov. Jure: V bistvu si zelo nezahtevna, ne zahtevaš veliko … Gašper: Kljub temu pa se mi zdi, da bi lahko bila tudi vzornica. Pravzaprav oba, kot par, Maggie in Brick. Gre za skupno odkrivanje Brickovega problema, ki je v tem primeru biseksualnost. Samospraševanje o tem, ali je bila Brickova ljubezen do Skipperja edino tisto pravo, resnično in globoko. Ta par zaznamuje iskrenost, ki se pojavi na podlagi tega problema. In po tej plati – da pride do popolne iskrenosti, Maggie kljub temu da vse ve, ostane z njim – je ta ženska lahko vzornica tudi današnjim ženam, je ta par lahko vzor tudi današnjim parom. Za razliko od Brickovega brata Gooperja, ki je klasičen karierist in ima tisto klasično ženo in pet otrok (šesti je na poti). Njun zakon zaznamujejo vsakodnevne laži. Jana: No, v tem smislu sem tudi mislila, ali je Slovenija danes že tako odprta, da bi bili lahko Maggie in Brick kot par ter Maggie kot ženska vzor aktualnemu življenju.

Kako si razlagate ime drame Mačka na vroči pločevinasti strehi? Kaj se skriva za to besedno zvezo?

Jana: Sama si to razlagam tako: biti na vroči pločevinasti strehi je dejansko vztrajati, kolikor se le da, kolikor sam zmoreš, in to Maggie (mačka) zelo dolgo zmore. Ne vem, s čim bi to lahko primerjala. Verjetno dolgo časa stati, sedeti na vroči pločevinasti strehi ni prijeten občutek. Gašper: Ta pojem dejansko izvira iz Williamsovega življenja. To je njegovi materi govoril oče: "Delaš me živčnega kot mačka na vroči pločevinasti strehi." To je zasebna fraza in veliko teh zasebnih fraz najdete v Williamsovih delih.

Je večji pritisk na igralca, če uprizarja besedilo tako znane filmske različice nekega dramskega dela ali nekaj, kar ni bilo tolikokrat uprizorjeno?

Jana: Sama tega pritiska ne čutim. Gašper: Zdaj ne, sploh ko smo tako "ufurani" v besedilo. Čeprav načeloma pritisk obstaja. Jure: S tem se bomo srečali kasneje. Trenutno smo v procesu, ki poteka skoraj povsod v gledališčih. To, kako bodo ljudje primerjali film z našo uprizoritvijo, pa bomo še videli. Gašper: Sicer je tu tako drastična razlika, da bodo ljudje zelo kmalu ugotovili, da je primerjava med filmom in odrsko uprizoritvijo skoraj nična. Jure: To, da bom zdaj razmišljal, ali sem podoben Paulu Newmanu, ki je v filmu upodobil Bricka, tega pritiska nikakor ni. Gašper: Po predstavi najverjetneje ne bo osnovana nobena debata z gledalcem, češ, kakšna je razlika med našo predstavo in filmom. Kajti gre za popolnoma drug žanr, drugo interpretacijo. Apeliramo na gledalce, naj ne pričakujejo še enega filma, še ene filmske replike. Jure: Lahko se zgodi, da bodo na koncu določene stvari zelo podobne tistim v filmu, saj gre konec koncev za isto besedilo. Je pa slog tega, kar počnemo mi, toliko drugačen, da če obstajajo ljubitelji filma, bodo na koncu šokirani. Jana: Gre za iskrenost do konca, ne gre za laži … film je lep, naša predstava pa iskrena.