Ponavljanje v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova

Razstava Sedanjost in prisotnost – ponovitev 1 je delno spremenjena in razširjena razstava, s katero so lani novembra odprli Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), na ogled pa bo do oktobra.

Razstava vključuje v glavnem dela iz zbirke Arteast 2000+ in nacionalne zbirke Moderne galerije, dodajajo pa ji še pet posebnih projektov, kot so Arhiv Body and the East, Arhiv Bosna, Arhiv performansa, NETRAF: Prenosni muzej za večanje inteligence in Arhiv v nastajanju. Vse pa povezuje eno – ponavljanje, kot še ena od časovnih dimenzij, glede na to, da je bilo tudi izhodišče prve postavitve "poigravanje z različnimi idejami o času".

Direktorica Moderne galerije in MSUM Zdenka Badovinac za reciklažo obstoječe razstave navaja pet razlogov. "Ekonomski položaj, s tem pa drastično zmanjševanje sredstev za programe institucije, je privedel do okoliščin, ko je skorajda nemogoče proizvajati nove projekte," pojasnjuje Badovinčeva. A obstoječih razmer so se v muzeju lotili produktivno, in sicer na način, da poskušajo čim bolj izrabiti potenciale prejšnje razstave. Zato so se usmerili k ponovnemu preverjanju obstoječih vsebin in učinkov, s tem pa naredili nov izdelek. Ponavljanju so tako dali pozitivni, produktivni in kreativni naboj.

V času, ko sta se tržna logika in potrošniška miselnost polastili tudi umetniškega in intelektualnega dela z neprestano težnjo po novem, ima reciklaža še kako pomembno vlogo, poudarjajo v muzeju. Trg poganjajo neprestane novitete, zato je obrat k obstoječemu še toliko pomembnejši. "S ponavljanjem želimo kritično opozoriti na prehitro in površno porabo intelektualnih vsebin in pomen ponovnega branja," pravi direktorica muzeja. Tako tudi predstavljena zbirka zahteva vračanje, večkratni obisk, pri razumevanju posameznih umetniških del pa je treba poznati kontekst, se poglobiti v ozadje in podobno.

Tretji razlog za novi projekt muzeja je narava sodobne umetnosti in v njej prevladujočih medijev, kot sta na primer video in performans, v katera je ponavljanje vpisano. Prav tako se veliko sodobne umetnosti danes predstavlja tudi skozi dokumentacijo umetniškega procesa, kar je prav tako svojevrstna ponovitev. Besednjak kustosov, ki opisujejo dogajanja na umetniškem parketu, pa se danes ovija predvsem okoli pojmov, kot so ponovno opredeljevanje, ponovni premislek, reinterpretacije, ponovna uprizoritev, ponovno branje in še bi lahko naštevali.

Vračanje, pogled nazaj, je tudi ključno načelo zgodovine. Odzivi in kritične interpretacije, ki se nanašajo na posamezna umetniška dela, pa so tista, ki gradijo zgodovino umetnosti, še utemeljujejo v MUSM.

Ponavljanje žene tudi travma, ki je botrovala temu, da je Moderna galerija leta 2000 ustanovila zbirko Arteast 2000+. Vzhodnoevropski umetnostni prostor je povezan predvsem z dvema travmama, ki se jih v muzeju lotevajo. "Z odsotnostjo razvitega umetnostnega sistema in s travmo nerealiziranih velikih idealov preteklosti," še pojasnjuje Zdenka Badovinac. In kot nas uči psihoanaliza, kot še pravi direktorica muzeja, k travmam se vračamo, da razvozlamo razlage za njihovo ponavljanje, tako pa jih lahko morda tudi rešimo.

Kulturni odpor na vojno v Bosni

V času vojne v Bosni so v Moderni galeriji leta 1996 razmišljali, kaj lahko, poleg tega, da na načelni ravni obsodijo tragične dogodke, še storijo. Odgovor so jim ponudili v Ljubljani živeči bosanski umetnik Jadran Adamović in skupina IRWIN: zberite sodobna umetniška dela, ki bodo lahko v prihodnosti postala del sarajevskega muzeja sodobne umetnosti. In tako se je začelo.

Ekipa Moderne galerije se je povezala s sarajevsko umetniško sceno, predstavili so jim idejo in tako v sodelovanju z njimi začeli zbirati artefakte, ki so jih darovali umetniki sami. Nastala je kolekcija Za muzej sodobne umetnosti Sarajevo 2000.

Zamisel je bila, da naj bi ta dobila v letu 2000 tudi svojo hišo, a to se žal ni zgodilo in tudi nihče ne ve, kdaj se bo. Sarajevo je danes mesto propadlih in zaprtih kulturnih institucij, lokalne oblasti se ne morejo dogovoriti, kdo je odgovoren za muzeje in njihove zbirke, umetniško sceno pa vzdržuje neodvisna scena. Arhiv Bosne je tako prikaz in dokument te pobude in akcije.

Arhiv performansa

V drugem nadstropju muzeja sodobnih umetnosti se nahaja razdelek, posvečen različnim performativnim praksam, kuriral ga je Blaž Lukan.

Pregled se začenja s skupino OHO, torej z 1968, konča pa se z letom 2011. Nabor, kot pravi Lukan: "Kaže bogastvo slovenskih performativnih praks. Gre za raznoliko polje, ki je v veliki meri vitalno še danes. Polovica od predstavljenih avtorjev še vedno ustvarja."

Arhiv oralne in spregledane zgodovine

Razstavo Body and the East je bilo v Moderni galeriji mogoče videti leta 1998, na kateri so predstavili 80 umetnikov iz 14 vzhodnoevropskih držav. Umetnost body arta pa so umestili v širši mednarodni kontekst.

Še eden v sklopu zgodovinjenja je tudi Arhiv v nastajanju, projekt, v okviru katerega mapirajo preteklosti skozi poglede in stališča umetnikov. Nastajajo intervjuji, v sklopu predstavitve pa so v ospredju pogovori z Markom Pogačnikom, Vladom Martekom, Zofijo Kulik in drugimi, ki so konec 60. in 70. let zaznamovali umetniške prakse srednje in vzhodne Evrope.

Razdelek razstave Netraf ali Prenosni muzej za večanje inteligence pa predstavlja razvoj madžarske umetnosti od 1956 do 1976, obdobja, ki so ga na Madžarskem spregledali, ga ne razdelali niti ne arhivsko obdelali kot tudi ne predstavili javnosti.

Kustosi razstave so Zdenka Badovinac, Bojana Piškur in Igor Španjol. Posebne projekte pa so kurirali Dunja Blažević, Andreja Hribernik in Blaž Lukan.