Pogovor o avtorskih pravicah: Sledenje pravilom ali pobalinstvo?

Referenti, domači in tuji, so pri svojih izvajanjih opozarjali na bolj ali manj uspešno iskanje skupnega jezika med kolektivnimi organizacijami, slovenski primer je SAZAS, in Creative Commons (CC), odprtimi licencami. "SAZAS nikakor ni dovolj fleksibilen" Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS) je v Sloveniji nemara najbolj poznana kolektivna organizacija, ki pa, kot menita umetnika Brane Zorman in Irena Pivka iz Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, nikakor ni dovolj fleksibilna, še več, člane in tudi nečlane lahko potisne v zelo nenavaden položaj. Mreža odprtih licenc Tudi v Sloveniji namreč deluje mreža Creative Commons (CC) - odprtih licenc, ki ustvarjalcem ponuja vnaprej pripravljene licence. S temi jasno določijo dovoljene in nedovoljene uporabe svojih del, ki tako lahko svobodno krožijo med uporabniki. Pivka in Zorman sta zagnala interaktivni umetniški projekt Radio Cona in se držala vseh pravil, ki jih določa SAZAS, torej nista proti pravilom oddajala pisnih in glasbenih del.

Nekateri avtorji pod okriljem CC so jima dovolili predvajanje del, tudi demo posnetkov, a, kot se je izkazalo, tudi nad temi bdi SAZAS, ne glede na to, ali so izvajalci člani organizacije ali ne. Gre torej za vrhovno upravljanje z avtorsko glasbo? Umetnika sta nato v eter spustila le zvočno pokrajino. In Pivka se ob tem sprašuje, kdo je avtor v tem primeru? Živali? Narava? Tisti, ki jih je posnel?

"Na področju avtorskih pravic še dosti nedorečenega" Na to, da je v Sloveniji na področju avtorskih pravic še dosti nedorečenega ali v primeru SAZAS vsaj problematičnega, je opozorila ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič, ki se je osredotočila na obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic v Sloveniji, ki velja tudi za nečlane organizacije, denimo SAZAS.

"Pravo vedno caplja za realnostjo" V primeru kolektivnega upravljanja je Bogataj Jančičeva opozorila predvsem na njegove negativne razsežnosti, denimo netransparentnost, neučinkovitost in nedemokratičnost. Še enkrat: kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami velja tudi za nečlane SAZAS. Jasnih rešitev za nastale razmere Bogataj Jančičeva sicer ni podala, toda zbrane je opomnila, da ne gre slediti zastarelim argumentom ter da pravo vedno "caplja" za realnostjo.

Paul Keller, med drugim koordinator skupine za kolektivne organizacije pri mednarodni mreži CC, je opozoril, da so se na Nizozemskem vendarle uspeli uskladiti in pripraviti teren za sodelovanje; se pravi, da kolektivne organizacije nimajo monopola, medtem ko je njegov madžarski kolega Balazs Bodo dodal, da je mogoče tudi pobalinsko vedenje v smislu piratstva in sledenje načelu "česar ne veš, ne boli" ali "ni tožnika, ni sodnika".

Pregl: Legalno nam krade država Pisatelje je na debati zastopal predsednik Društva slovenskih pisateljev in mladinski književnik Slavko Pregl, ki se zadnje čase močno zavzema za izboljšanje materialnega položaja avtorjev. Pregl je dejal, da imajo na društvu svoj portal sicer na odprti licenci CC, objavljena gradiva so brezplačna. Kar pa zadeva literarne ustvarjalce, je treba v prvi vrsti poskrbeti za njihov boljši finančni položaj. Legalno jim krade država, brez slabe vesti jih opeharijo založbe, skratka, pisatelji so glede avtorskih pravic nemočni ter pristajajo na poniževalne razmere.

"Tipično slovensko, da posamezniki na javni tribuni iščejo pravno pomoč" Že med samimi predstavitvenimi referati je bilo kar nekaj vprašanj iz občinstva, ki so zadevala individualne zagate glede avtorskih pravic. Čeprav je Bogataj Jančičeva dejala, da je to "tipično slovensko", namreč, da posamezniki na javni tribuni iščejo pravno pomoč, so se zbrani strinjali, da je temu tako tudi zato, ker v Sloveniji glede avtorskih pravic vladajo razmere, ki jih številni ne razumejo ali se z njihovimi določbami ne strinjajo.