Po sedmih letih je čas za nov Veliki atlas Slovenije

To je le nekaj statističnih kazalcev novega Velikega atlasa Slovenije, ki bo 15. novembra, po sedmih letih torej, v prenovljeni podobi našel pot do prodajnih polic. Nastajanje Velikega atlasa Slovenije velja za največji letošnji knjižni projekt založbe Mladinska knjiga, pri njem pa je sodelovalo več piscev in institucij kot kadarkoli do zdaj.

Tine Hribar, s katerim smo se o nastajanju atlasa na Planet Siol.net pogovarjali januarja letos, je predprodajo atlasa ocenil kot nadvse uspešno, saj so prodali blizu pet tisoč atlasov, sama naklada pa šteje šest tisoč izvodov. O sami vrednosti projekta, ki je nastajal več let, Hribar, prvotni urednik Velikega atlasa Slovenije, ki ga je pozneje nadomestila urednica Vlasta Mlakar, ni želel govoriti, je pa priznal, da takšen projekt zahteva ogromna vlaganja. "Za založbo je to eden tistih skrajnih temeljnih kamnov, do katerih lahko seže s svojo močjo," je povedal Hribar, pri tem pa izpostavil ekonomsko moč Mladinske knjige in razumevanje njenih lastnikov, brez katerih takšen projekt ne bi bil izvedljiv. Hribar ni skrival, da je nastajanje atlasa zaradi izjemnega finančnega vložka za založbo latentna huda skrb, saj je za dve leti vnaprej težko predvidevati stanje na tržišču.

Osebna izkaznica Slovenije v razkošnem merilu 1:50.000 Jedrni del Velikega atlasa Slovenije predstavljajo posodobljeni in prenovljeni topografski zemljevidi v merilu 1 : 50.000, ki nam jih po Hribarjevih besedah zaradi preglednosti zavidajo številne večje države. V atlasu je 45 tematskih zemljevidov, ki prikazujejo fizičnogeografske dejavnike in družbenogeografske procese Slovenije, poleg številnih drugih geografskih prikazov pa je v atlasu prvič osvetljena okoljevarstvena in naravovarstvena problematika Slovenije, ki sledi aktualnemu duhu časa.

V atlasu so predstavljene najpomembnejša naravna in kulturna dediščina kot pomembna vrednota okolja in trajnostnega razvoja Slovenije ter kulturnozgodovinska podoba nekaterih slovenskih mest in krajev, ki jo dopolnjujejo fotografije krajev in 65 mestnih načrtov. Poleg tega atlas zajema kartografski prikaz trenutne upravnoteritorialne delitve Slovenije s kratkimi opisi slovenskih občin. V besedi in sliki je predstavljena geografska in etnološka podoba slovenskih pokrajin, tudi z vidika trajnostnega turizma, kjer se prepletata tradicionalno in sodobno.

V posebnem poglavju so z grafikoni in tabelami prikazani sodobni (postindustrijski) socialno-ekonomski kazalci razvoja Slovenije (demografski razvoj, razvoj mobilne telefonije in interneta, raba obnovljivih virov energije, razvoj ekološkega kmetovanja in podobno), ki potrjujejo, da je Slovenija del globaliziranega sveta.

Kazalke in QR-kode Za večjo preglednost in uporabnost atlasa je ta dodatno opremljen s kazalkami, ki ob opisih krajev, najpomembnejših naravnih in kulturnih znamenitostih ter ob fotografijah vodijo bralca h konkretnemu topografskemu listu oziroma mestnemu načrtu in omogočajo mrežno branje. Atlas je opremljen s 60 QR-kodami (Quick Response Code), prek katerih lahko s pametnimi telefoni uporabniki dostopajo do spletnih naslovov, na katerih so predstavljene nekatere razširjene in dodatne vsebine o Sloveniji.

Prek Arneta Hodaliča, urednika fotografije pri Velikem atlasu Slovenije, so pri založbi k sodelovanju povabili številne slovenske fotografe in iz nabora skoraj 24 tisočih fotografij izluščili več kot 80 vrhunskih fotografij, ki so delo 81 avtorjev.

Avtorji besedil so Janez Bogataj, Andrej Klemenc, Anton Komat, Matjaž Kos, Darij Krajčič, Darko Ogrin, Dušan Plut, Irma Potočnik Slavič, strokovni pregled pa sta opravila Darko Ogrin in Irma Potočnik Slavič iz oddelka za geografijo na filozofski fakulteti.